Pregovori 14
1 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
Umfazi ohlakaniphileyo uyakha indlu yakhe, kodwa lowo oyisiwula uyayibhidliza ngezandla zakhe.
2 Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
Lowo ohamba ngobuqotho uyamesaba uThixo, kodwa lowo ondlela zakhe zigobile uyameyisa.
3 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
Inkulumo yesiwula isikhothisa ngoswazi emhlane, kodwa indebe zalowo ohlakaniphileyo ziyamvikela.
4 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
Lapho okungelankabi khona isibaya siyize, kodwa amandla enkabi aletha isivuno esinengi.
5 Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
Umfakazi oleqiniso kakhohlisi, kodwa umfakazi ongelaqiniso uhutsha amanga.
6 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
Oweyisayo uyakudinga ukuhlakanipha kodwa kakutholi, kodwa ulwazi luyazizela koqondisisayo.
7 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
Suka emuntwini oyisiwula, ngoba awuyikuthola ulwazi ezindebeni zakhe.
8 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
Ukuhlakanipha kwabaqondayo yikuthi bayacabanga ngalokho abakwenzayo, kodwa ubuthutha beziwula buyinkohliso.
9 Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
Iziwula zikwenza ubuthutha ukuphenduka ezonweni, kodwa abaqotho bafisa ukwenza uxolo.
10 Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
Inhliziyo leyo laleyo iyakwazi ukudabuka kwayo, njalo kakho ongakwazi ukuthokoza kwayo.
11 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
Indlu yomubi izadilizwa, kodwa ithente loqotho lizaphumelela.
12 Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
Kukhona indlela ebonakala ilungile emuntwini, kodwa isiphetho sayo siyikufa.
13 Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
Ukuhleba kungabe kufihle ubuhlungu benhliziyo, lokuthokoza kucine sekulusizi.
14 Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
Abangelakho bazavuzwa ngokubafaneleyo, lomuntu olungileyo laye avuzwe ngokwakhe.
15 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
Umuntu oyisithutha ukholwa loba yini, kodwa olengqondo uyakucabangisisa konke akwenzayo.
16 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
Umuntu ohlakaniphileyo uyamesaba uThixo, axwaye okubi, kodwa isiwula siliphikankani kodwa sizizwa sivikelekile.
17 Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
Umuntu olicaphucaphu wenza izinto zobuthutha, lomuntu oliqili uyazondwa.
18 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
Abangazi lutho ilifa labo yibuwula, kodwa abalengqondo betheswa umqhele wolwazi.
19 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
Abantu ababi bazilahla phansi phambi kwabalungileyo, lezixhwali ziguqa emasangweni abalungileyo.
20 Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
Abayanga bahlanyukelwa langabomakhelwane babo, kodwa izinothi zilabangane abanengi.
21 Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
Lowo oweyisa umakhelwane wenza isono, kodwa ubusisiwe olomusa kwabaswelayo.
22 Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
Kabalahleki yini abaceba ububi? Kodwa abamisa ukwenza okuhle bafumana uthando lokuthembeka.
23 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
Ukusebenza nzima konke kuletha inzuzo, kodwa ukuqina ngomlomo kuthelela ubuyanga.
24 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
Inotho yabahlakaniphileyo ingumqhele wabo, kodwa ubuphukuphuku beziwula buzala ubuthutha.
25 Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
Umfakazi oleqiniso uyabakhulula abantu, kodwa umfakazi wamanga uyakhohlisa.
26 V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
Lowo owesaba uThixo ulenqaba eqinileyo, uzakuba yisiphephelo senzalo yakhe.
27 Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
Ukumesaba uThixo kungumthombo wokuphila, kuvikela umuntu emijibileni yokufa.
28 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
Ubunengi babantu elizweni kuludumo enkosini, kodwa nxa kungelabantu umbusi kasilutho.
29 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
Umuntu obekezelayo uyazwisisa kakhulu, kodwa ophanga ukuthukuthela uveza ubuthutha.
30 Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
Ingqondo elokuthula iletha ukuphila emzimbeni, kodwa umhawu ubolisa amathambo.
31 Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
Lowo oncindezela abayanga weyisa uMenzi wabo, kodwa olomusa kwabaswelayo udumisa uNkulunkulu.
32 Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
Nxa kufika ubunzima ababi bayadilika, kodwa abalungileyo balesiphephelo lasekufeni.
33 Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
Ukuhlakanipha kuzinzile enhliziyweni yabaqedisisayo, kuyaziveza kanye lakwabayiziwula.
34 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
Ukulunga kuyasiphakamisa isizwe, kodwa isono silihlazo lakubaphi abantu.
35 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
Inkosi iyathokoza ngenceku ehlakaniphileyo, kodwa inceku ehlazisayo iyayithukuthelisa.
