Pregovori 14
1 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
A wijs womman bildith hir hous; and an unwijs womman schal distrie with hondis an hous bildid.
2 Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
A man goynge in riytful weie, and dredinge God, is dispisid of hym, that goith in a weie of yuel fame.
3 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
The yerde of pride is in the mouth of a fool; the lippis of wijs men kepen hem.
4 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
Where oxis ben not, the cratche is void; but where ful many cornes apperen, there the strengthe of oxe is opyn.
5 Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
A feithful witnesse schal not lie; a gileful witnesse bringith forth a leesing.
6 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
A scornere sekith wisdom, and he fyndith not; the teching of prudent men is esy.
7 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
Go thou ayens a man a fool; and he schal not knowe the lippis of prudence.
8 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
The wisdom of a fel man is to vndirstonde his weie; and the vnwarnesse of foolis errith.
9 Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
A fool scorneth synne; grace schal dwelle among iust men.
10 Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
The herte that knowith the bittirnesse of his soule; a straunger schal not be meddlid in the ioie therof.
11 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
The hous of wickid men schal be don awei; the tabernaclis of iust men schulen buriowne.
12 Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
Sotheli a weie is, that semeth iust to a man; but the laste thingis therof leden forth to deth.
13 Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
Leiyyng schal be medlid with sorewe; and morenyng ocupieth the laste thingis of ioye.
14 Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
A fool schal be fillid with hise weies; and a good man schal be aboue hym.
15 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
An innocent man bileueth to eche word; a felle man biholdith hise goyngis.
16 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
A wijs man dredith, and bowith awei fro yuel; a fool skippith ouer, and tristith.
17 Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
A man vnpacient schal worche foli; and a gileful man is odiouse.
18 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
Litle men of wit schulen holde foli; and felle men schulen abide kunnyng.
19 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
Yuel men schulen ligge bifor goode men; and vnpitouse men bifor the yatis of iust men.
20 Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
A pore man schal be hateful, yhe, to his neiybore; but many men ben frendis of riche men.
21 Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
He that dispisith his neiybore, doith synne; but he that doith merci to a pore man, schal be blessid. He that bileueth in the Lord, loueth merci;
22 Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
thei erren that worchen yuel. Merci and treuthe maken redi goodis;
23 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
abundaunce `schal be in ech good werk. Sotheli where ful many wordis ben, there nedynesse is ofte.
24 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
The coroun of wise men is the richessis of hem; the fooli of foolis is vnwarnesse.
25 Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
A feithful witnesse delyuereth soulis; and a fals man bringith forth leesyngis.
26 V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
In the drede of the Lord is triste of strengthe; and hope schal be to the sones of it.
27 Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
The drede of the Lord is a welle of lijf; that it bowe awei fro the fallyng of deth.
28 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
The dignite of the king is in the multitude of puple; and the schenschipe of a prince is in the fewnesse of puple.
29 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
He that is pacient, is gouerned bi myche wisdom; but he that is vnpacient, enhaunsith his foli.
30 Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
Helthe of herte is the lijf of fleischis; enuye is rot of boonys.
31 Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
He that falsli chalengith a nedi man, dispisith his maker; but he that hath merci on a pore man, onourith that makere.
32 Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
A wickid man is put out for his malice; but a iust man hopith in his deth.
33 Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
Wisdom restith in the herte of a wijs man; and he schal teche alle vnlerned men.
34 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
Riytfulnesse reisith a folc; synne makith puplis wretchis.
35 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
A mynystre vndurstondynge is acceptable to a kyng; a mynystre vnprofitable schal suffre the wrathfulnesse of him.
