Pregovori 14
1 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.
Ženska mudrost sagradi kuću, a ludost je rukama razgrađuje.
2 Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira.
Tko živi s poštenjem, boji se Jahve, a tko ide stranputicom, prezire ga.
3 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale.
U luđakovim je ustima šiba za oholost njegovu, a mudre štite vlastite usne.
4 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo.
Gdje nema volova, prazne su jasle, a obilna je žetva od snage bikove.
5 Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži.
Istinit svjedok ne laže, a krivi svjedok širi laž.
6 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume.
Podsmjevač traži mudrost i ne nalazi je, a razumni lako dolazi do znanja.
7 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja.
Idi od čovjeka bezumna jer nećeš upoznati usne što zbore znanje.
8 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara.
Mudrost je pametna čovjeka u tom što pazi na svoj put, a bezumnička ludost prijevara je.
9 Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost.
Luđacima je grijeh šala, a milost je Božja s poštenima.
10 Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo.
Srce poznaje svoj jad, i veselje njegovo ne može dijeliti nitko drugi.
11 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel.
Dom opakih propast će, a šator će pravednika procvasti.
12 Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti.
Neki se put učini čovjeku prav, a na koncu vodi k smrti.
13 Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost.
I u smijehu srce osjeća bol, a poslije veselja dolazi tuga.
14 Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe.
Otpadnik se siti svojim prestupcima, a dobar čovjek svojim radom.
15 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo.
Glupan vjeruje svakoj riječi, a pametan pazi na korak svoj.
16 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten.
Mudar se boji i oda zla se uklanja, a bezuman se raspaljuje i bez straha je.
17 Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen.
Nagao čovjek čini ludosti, a razborit ih podnosi.
18 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem.
Glupaci baštine ludost, a mudre ovjenčava znanje.
19 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih.
Zli padaju ničice pred dobrima i opaki pred vratima pravednikovim.
20 Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev.
I svom prijatelju mrzak je siromah, a bogataš ima mnogo ljubitelja.
21 Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen.
Griješi tko prezire bližnjega svoga, a blago onomu tko je milostiv ubogima.
22 Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro.
Koji snuju zlo, ne hode li stranputicom, a zar nisu dobrota i vjernost s onima koji snuju dobro?
23 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti.
U svakom trudu ima probitka, a pusto brbljanje samo je na siromaštvo.
24 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost.
Mudrima je vijenac bogatstvo njihovo, a bezumnima kruna - njihova ludost.
25 Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.
Istinit svjedok izbavlja duše, a tko laži širi, taj je varalica.
26 V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča.
U strahu je Gospodnjem veliko pouzdanje i njegovim je sinovima utočište.
27 Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti.
Strah Gospodnji izvor je života: on izbavlja od zamke smrti.
28 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa.
Mnoštvo je naroda ponos kralju, a bez puka knez propada.
29 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost.
Tko se teško srdi, velike je razboritosti, a nabusit duhom pokazuje ludost.
30 Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem.
Mirno je srce život tijelu, a ljubomor je gnjilež u kostima.
31 Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih.
Tko tlači siromaha huli na stvoritelja, a časti ga tko je milostiv ubogomu.
32 Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti.
Opaki propada zbog vlastite pakosti, a pravednik i u samoj smrti nalazi utočište.
33 Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan.
U razumnu srcu mudrost počiva, a što je u bezumnome, to se i pokaže.
34 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu.
Pravednost uzvisuje narod, a grijeh je sramota pucima.
35 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.
Kralju je mio razborit sluga, a na sramotna se srdi.
