Pregovori 12
1 Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.
Kimki terbiyini qedirlise, bilimnimu söygüchidur; Lékin tenbihke nepretlen’gen nadan-hamaqettur.
2 Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.
Yaxshi niyetlik adem Perwerdigarning iltipatigha érisher; Emma Perwerdigar hiyle-mikirlik ademning gunahini békiter.
3 Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.
Ademler yamanliq qilip amanliq tapalmas; Lékin heqqaniylarning yiltizi tewrenmes.
4 Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.
Peziletlik ayal érining tajidur; Emma uni uyatqa salghuchi xotun uning ustixinini chiriter.
5 Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.
Heqqaniy ademning oy-pikri durus höküm chiqirar; Yamanlarning nesihetliri mekkarliqtur.
6 Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.
Yamanlarning sözliri qan tökidighan qiltaqtur; Lékin durusning sözi ademni qiltaqtin qutuldurar.
7 Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.
Yamanlar aghdurulup, yoqilar; Lékin heqqaniylarning öyi mezmut turar.
8 Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.
Adem öz zérikliki bilen maxtashqa sazawer bolar; Egri niyetlik kishi közge ilinmas.
9 Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.
Péqir turup xizmetkari bar kishi, Özini chong tutup ach yürgen kishidin yaxshidur.
10 Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.
Heqqaniy adem öz ulighinimu asrar; Emma rezil ademning bolsa hetta rehimdilliqimu zalimliqtur.
11 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.
Tiriship tériqchiliq qilghan déhqanning qorsiqi toq bolar; Emma xam xiyallargha bérilgen kishining eqli yoqtur.
12 Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.
Yaman adem yamanliq qiltiqini közlep olturar; Emma heqqaniy ademning yiltizi méwe bérip turar.
13 Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.
Yaman adem öz aghzining gunahidin tutular; Heqqaniy adem musheqqet-qiyinchiliqtin qutular.
14 Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.
Adem öz aghzining méwisidin qanaet tapar; Öz qoli bilen qilghanliridin uninggha yandurular.
15 Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.
Exmeq öz yolini toghra dep biler; Emma dewetke qulaq salghan kishi aqilanidur.
16 Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.
Exmeqning achchiqi kelse, tézla biliner; Zérek kishi haqaretke sewr qilar, setchilikni ashkarilimas.
17 Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.
Heqiqetni éytqan kishidin adalet biliner; Yalghan guwahliq qilghuchidin aldamchiliq biliner.
18 Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.
Bezlilerning yéniklik bilen éytqan gépi ademge sanjilghan qilichqa oxshar; Biraq aqilanining tili derdke dermandur.
19 Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.
Rastchil menggü turghuzulidu; Lewzi yalghan bolsa birdemliktur.
20 Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.
Yamanliqning koyida yürgüchining könglide hiyle saqlan’ghandur; Amanliqni dewet qilghuchilar xushalliqqa chömer.
21 Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.
Heqqaniy ademning béshigha héch külpet chüshmes; Qebihler balayi’qazagha chömüler.
22 Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.
Yalghan sözleydighanning lewliri Perwerdigargha yirginchliktur; Lékin lewzide turghanlargha U apirin éytar.
23 Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.
Pemlik adem bilimini yoshurar; Biraq exmeq nadanliqini jakarlar.
24 Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.
Tirishchan qol hoquq tutar; Hurun qol alwan’gha tutular.
25 Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.
Köngülning ghem-endishisi kishini mükcheyter; Lékin méhribane bir söz kishini rohlandurar.
26 Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.
Heqqaniy kishi öz dosti bilen birge yol izder; Biraq yamanlarning yoli özlirini adashturar.
27 Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.
Hurun özi tutqan owni pishurup yéyelmes; Biraq etiwarliq bayliqlar tirishchan’gha mensuptur.
28 Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
Heqqaniyliqning yolida hayat tépilar; Shu yolda ölüm körünmestur.
