Pregovori 12
1 Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.
Moto oyo alingaka koyekola alingaka boyebi, kasi moto oyo aboyaka pamela azali zoba.
2 Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.
Moto ya malamu azwaka ngolu na miso ya Yawe, kasi Nzambe akatelaka moto ya mayele mabe etumbu.
3 Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.
Motema mabe elendisaka moto te; mosisa ya bato ya sembo ekatanaka te.
4 Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.
Mwasi ya malamu azali motole ya mobali na ye, kasi mwasi oyo ayokisaka soni azali lokola bokono oyo ezali kolia mikuwa.
5 Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.
Mabongisi ya bayengebene ezalaka ya sembo, kasi makanisi ya bato mabe ezalaka kaka lokuta.
6 Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.
Maloba ya bato mabe ezali mitambo mpo na kosopa makila, kasi maloba ya bayengebene ebikisaka bango.
7 Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.
Bato mabe bakokweyisama mpe bakozala lisusu te, kasi ndako ya bayengebene ekowumela seko.
8 Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.
Bwanya epesaka moto lokumu, kasi motema mabe ememaka kotiolama.
9 Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.
Eleki malamu kozala moto pamba mpe kozala na mosali, na esika ya komimona moto monene mpe kozanga bilei.
10 Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.
Moto ya sembo ayebaka ata baposa ya bibwele na ye, kasi motema ya moto mabe eyokaka mawa te.
11 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.
Moto oyo asalaka bilanga atondaka na bilei, kasi moto oyo alandaka bagoyigoyi azangi mayele.
12 Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.
Moto mabe alingaka misuni ya bato mabe, kasi mosisa ya bayengebene ebotaka mingi.
13 Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.
Moto ya misala mabe akangamaka na motambo ya maloba na ye ya lokuta, kasi moyengebene akobika kati na pasi.
14 Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.
Na nzela ya mbuma ya monoko na ye, moto akotondisama na bolamu; mpe moto akozwa lifuti ya misala ya maboko na ye.
15 Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.
Nzela ya moto oyo azangi mayele emonanaka alima na miso na ye, kasi moto oyo ayokaka toli azali moto ya bwanya.
16 Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.
Kotomboka ya moto oyo azangi mayele eyebanaka kaka mokolo wana, kasi moto ya mayele abombaka soni na ye.
17 Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.
Motatoli ya malamu apesaka matatoli ya solo, kasi motatoli ya mabe apesaka matatoli ya lokuta.
18 Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.
Maloba ya bato oyo balobaka mingi ezokisaka lokola mopanga, kasi lolemo ya bato ya bwanya ezali lokola mafuta oyo ebikisaka.
19 Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.
Moto oyo alobaka solo akowumela mpo na libela, kasi mokosi akowumela kaka mpo na tango moke.
20 Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.
Lokuta ezalaka kati na mitema ya bato oyo basalaka mabongisi ya mabe, kasi esengo ezali mpo na bato oyo bakopesaka batoli ya kimia.
21 Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.
Mabe moko te ekokomela bayengebene, kasi bato mabe bakotondisama na pasi.
22 Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.
Bibebu oyo ekosaka ezali nkele na miso ya Yawe, kasi bibebu oyo ekokisaka bosembo ezalaka elengi na miso na Ye.
23 Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.
Moto ya mayele abombaka boyebi, kasi motema ya zoba etatolaka makambo ya bozoba.
24 Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.
Maboko oyo esalaka ezwaka bokonzi, kasi maboko ya goyigoyi ememaka na bowumbu.
25 Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.
Motema oyo etondi na komitungisa ekobuka moto, kasi liloba ya esengo esepelisaka moto.
26 Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.
Moyengebene alakisaka baninga na ye nzela, kasi nzela ya moto mabe ebungisaka ye moko moto mabe.
27 Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.
Moto ya goyigoyi azangaka bilei, mpe moto ya nzunzu akomaka mozwi monene.
28 Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
Bomoi ezalaka kati na nzela ya bosembo, mpe kufa ezalaka te kati na nzela ya bosembo.
