Pregovori 12
1 Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.
Ngʼat mohero puonj mar rieko ohero ngʼeyo, to ngʼat ma ok winj puonj ofuwo.
2 Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.
Ngʼat maber yudo pwoch kuom Jehova Nyasaye, to Jehova Nyasaye kwero ngʼat ma timbene richo.
3 Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.
Ngʼato ok nyal gerore motegno kuom richo, to ngʼat makare ok nyal pudhi.
4 Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.
Dhako ma kite longʼo en osimbo mar chwore, to dhako ma timbene richo chalo gi nyamuoda manie choke.
5 Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.
Chenro mar ngʼat makare nikare, to puonj mar joricho en wuondruok.
6 Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.
Weche mag joricho opondo karito chwero remo, to wach mar joma kare resogi.
7 Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.
Joricho osewiti kendo gilal nono, to od ngʼat makare osiko ogurore motegno.
8 Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.
Ngʼato ipako kaluwore gi riekone, to jogo man-gi paro mobam ichayo.
9 Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.
Ber bedo dhano adhana, to in gi jatich, moloyo wuondori ni in ngʼato, to ionge chiemo.
10 Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.
Ngʼat makare chiwo kony ne gik ma jambe dwaro, to timbe mag ngʼwono mag ngʼat marach gin mana gero.
11 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.
Ngʼat matiyo e puothe biro bedo gi chiemo mogundho, to ngʼat mabayo abaya onge gi rieko.
12 Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.
Joricho dwaro gik moyaki mag jogo mamono, to tiend joma kare kelo mwandu.
13 Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.
Ngʼat marach imako mana gi wuoyone maricho, to ngʼat makare tony ne chandruok.
14 Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.
Weche mabeyo mawuok e dho ngʼato miyo obedo gi gik mabeyo, adiera, tich mar lwete kelone konyruok.
15 Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.
Yor ngʼat mofuwo nenorene ni nikare, to ngʼat makare chiko ite ne puonj.
16 Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.
Ngʼat mofuwo nyiso mirimbe mapiyo, to ngʼat mariek mwonyo ayany.
17 Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.
Janeno ma ja-adiera chiwo neno mobidhore, to janeno ma hango wach wacho miriambo.
18 Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.
Weche mag muomruok chwoyo chuny mana kaka ligangla, to lew ngʼat mariek kelo ngima.
19 Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.
Dhok ma ja-adiera osiko manyaka chiengʼ, to lep mariambo bedo mana kuom kinde machwok.
20 Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.
Wuond ni e chuny jogo machano timo marach, to mor en mar jogo mohero kwe.
21 Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.
Onge gima rach manyalo biro ni ngʼat makare; to joricho ni kod thagruok mathoth.
22 Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.
Jehova Nyasaye mon kod dhok mariambo, to omor gi jogo ma jo-adiera.
23 Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.
Ngʼat mariek orito ngʼeyone e iye, to chuny joma ofuwo wuoyo ma ok opimo.
24 Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.
Tich matek miyo ngʼato bedo gi duongʼ, to nyawo gikone en tich mar misumba.
25 Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.
Chuny maparore miyo ngʼato bedo mool, to wach mamuol jiwe.
26 Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.
Ngʼat makare dak gi osiepene e yo mowinjore, to yor ngʼat marach terogi kama rach.
27 Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.
Jasamuoyo ok nyal yudo dwarone, to jakinda maratego ongʼeyo ber gige.
28 Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
Yo makare nitie gi ngima, e yorno nitie ngima mochwere.
