Pregovori 11
1 Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje.
Falsk vegt er fæl for Herren, men full vegt likar han godt.
2 Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost.
Kjem stormod, so kjem og skam, men smålåtne, dei hev visdom.
3 Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila.
Dei ærlege hev si uskyld til førar, men fals slær sin herre på hals.
4 Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
Gods hjelper ikkje på vreidens dag, men rettferd frelser frå dauden.
5 Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti.
Ærleg manns rettferd jamnar hans veg, men den gudlause stuper ved gudløysa si.
6 Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti.
Ærlege folk ved si rettferd vert frelste, men dei falske vert fanga i eigen gir.
7 Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada.
Når ugudleg mann døyr, er det ute med voni; og vondskaps venting til inkjes vert.
8 Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega.
Rettferdig vert fria or trengsla, og ugudleg kjem i hans stad.
9 Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.
Den skamlause tyner sin granne med munnen, men rettferdige friar seg ut med sin kunnskap.
10 Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje.
Gjeng det godt med rettferdige, fegnast byen, vert gudlause tynte, syng folk av gleda.
11 Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.
Med velsigning frå ærlege folk kjem byen seg upp, men gudlause munn bryt han ned.
12 Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir.
Vitlaus er den som vanvyrdar sin granne, men vitug mann tegjer stilt.
13 Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo.
Den som fer med drøs, ber løynråd ut, men den hjarte-trugne løyner saki.
14 Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost.
Der inkje styre er, lyt folket falla, men der dei rådvise er mange, der er frelsa.
15 Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv.
Borgar du for framand, er du ille faren, men han er trygg som hatar handtak.
16 Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva.
Ei yndefull kvinna vinn æra, og valdsmenner vinn seg rikdom.
17 Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso.
Ein godhjarta mann gjer vel mot si sjæl, men ein hardhjarta mann fer vondt med sitt eige kjøt.
18 Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo.
Den ugudlege vinn seg ei sviksam løn, men den som rettferd sår, fær varig løn.
19 Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti.
Stend du fast i rettferd, vinn du liv, men fer du etter vondt, då fær du daude.
20 Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje.
Dei range i hugen hev Herren ein stygg til, men han likar deim som ulastande ferdast.
21 Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno.
Det kann du gjeva handi på, den vonde vert’kje urefst, men ætti åt rettferdige slepp undan.
22 Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti.
Som ein gullring i eit grisetryne er ei fager kvinna utan vit.
23 Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes.
Det rettferdige ynskjer, vert berre godt, det som gudlause vonar, vert til vreide.
24 Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini.
Ein strår ut og fær endå meir, ein annan vert arm av usømeleg sparing.
25 Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen.
Den som velsignar, skal trivast, og kveikjer du andre, vert sjølv du kveikt.
26 Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja.
Ein kornflår, honom bannar folket, men signing kjem yver den som sel korn.
27 Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu.
Den som strævar etter godt, han søkjer hugnad, men den som leitar etter vondt, han fær det yver seg.
28 Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika.
Den som lit på sin rikdom, han skal stupa, men rettferdige grønkar som lauv.
29 Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu.
Den som øydar sitt hus, skal erva vind, og narren vert træl åt den kloke.
30 Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder.
Rettferdig manns frukt er eit livsens tre, og sjæler vinn den vise.
31 Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.
Du ser rettferdig mann fær vederlag på jordi, kor mykje meir då den ugudlege og syndaren!
