Pregovori 11
1 Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje.
Statera dolosa, abominatio est apud Dominum: et pondus æquum, voluntas eius.
2 Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost.
Ubi fuerit superbia, ibi erit et contumelia: ubi autem est humilitas, ibi et sapientia.
3 Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila.
Simplicitas iustorum diriget eos: et supplantatio perversorum vastabit illos.
4 Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
Non proderunt divitiæ in die ultionis: iustitia autem liberabit a morte.
5 Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti.
Iustitia simplicis diriget viam eius: et in impietate sua corruet impius.
6 Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti.
Iustitia rectorum liberabit eos: et in insidiis suis capientur iniqui.
7 Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada.
Mortuo homine impio, nulla erit ultra spes: et expectatio solicitorum peribit.
8 Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega.
Iustus de angustia liberatus est: et tradetur impius pro eo.
9 Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.
Simulator ore decipit amicum suum: iusti autem liberabuntur scientia.
10 Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje.
In bonis iustorum exultabit civitas: et in perditione impiorum erit laudatio.
11 Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.
Benedictione iustorum exaltabitur civitas: et ore impiorum subvertetur.
12 Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir.
Qui despicit amicum suum, indigens corde est: vir autem prudens tacebit.
13 Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo.
Qui ambulat fraudulenter, revelat arcana: qui autem fidelis est animi, celat amici commissum.
14 Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost.
Ubi non est gubernator, populus corruet: salus autem, ubi multa consilia.
15 Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv.
Affligetur malo, qui fidem facit pro extraneo: qui autem cavet laqueos, securus erit.
16 Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva.
Mulier gratiosa inveniet gloriam: et robusti habebunt divitias.
17 Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso.
Benefacit animæ suæ vir misericors: qui autem crudelis est, etiam propinquos abiicit.
18 Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo.
Impius facit opus instabile: seminanti autem iustitiam merces fidelis.
19 Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti.
Clementia præparat vitam: et sectatio malorum mortem.
20 Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje.
Abominabile Domino cor pravum: et voluntas eius in iis, qui simpliciter ambulant.
21 Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno.
Manus in manu non erit innocens malus: semen autem iustorum salvabitur.
22 Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti.
Circulus aureus in naribus suis, mulier pulchra et fatua.
23 Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes.
Desiderium iustorum omne bonum est: præstolatio impiorum furor.
24 Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini.
Alii dividunt propria, et ditiores fiunt: alii rapiunt non sua, et semper in egestate sunt.
25 Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen.
Anima, quæ benedicit, impinguabitur: et qui inebriat, ipse quoque inebriabitur.
26 Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja.
Qui abscondit frumenta, maledicetur in populis: benedictio autem super caput vendentium.
27 Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu.
Bene consurgit diluculo qui quærit bona: qui autem investigator malorum est, opprimetur ab eis.
28 Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika.
Qui confidit in divitiis suis, corruet: iusti autem quasi virens folium germinabunt.
29 Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu.
Qui conturbat domum suam, possidebit ventos: et qui stultus est, serviet sapienti.
30 Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder.
Fructus iusti lignum vitæ: et qui suscipit animas, sapiens est.
31 Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.
Si iustus in terra recipit, quanto magis impius et peccator!
