Pregovori 10

1 Salomonovi pregovori. Moder sin dela očeta srečnega, toda nespameten sin je potrtost svoji materi.

Ordtøke av Salomo. Ein vis son er til gleda for far sin, men ein dårleg son er mor si til sorg.

2 Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.

Ragn-fegne skattar gagnar inkje, men rettferd frelser frå dauden.

3 Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetje zlobnega.

Herren let ikkje rettferdig mann hungra, men giren hjå gudlause viser han burt.

4 Reven postaja tisti, ki ravna s počasno roko, toda roka marljivega dela bogastvo.

Lat-hand skaper armod, men strevsam hand gjer rik.

5 Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto.

Ein klok son sankar um sumaren, ein skjemdar-son søv um hausten.

6 Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda nasilje pokriva usta zlobnega.

Velsigningar kjem yver hovudet på den rettferdige, men munnen åt dei gudlause gøymer vald.

7 Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo.

Minnet um den rettferdige ert til velsigning, men namnet åt dei gudlause morknar.

8 Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudrav bedak bo padel.

Den vise tek imot påbod, men gapen gjeng til grunns,

9 Kdor hodi pošteno, hodi varno; toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan.

den som ferdast i uskyld, ferdast trygt, men den som gjeng krokvegar, skal verta kjend.

10 Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel.

Den som blinkar med auga, valdar vondt, men gapkjeften gjeng til grunns.

11 Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega.

Rettferdig manns munn er ei livsens kjelda, men munnen åt gudlause gøymar vald.

12 Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe.

Hat yppar trætta, men kjærleik breider yver alle brot.

13 Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda palica je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja.

På vitug manns lippor er visdom å finna, men riset høver åt ryggen på dåren.

14 Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja.

Dei vise gøymer kunnskapen sin, men or narremunn kann ein venta fåre.

15 Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto. Uničenje revnih je njihova revščina.

Rikmanns eiga er hans faste by; fatigfolks ulukka er deira armod.

16 Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu.

Det den rettferdige tener, gjeng til liv, det den gudlause vinn, gjeng til synd.

17 Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, se moti.

Den som på tukt tek vare, gjeng til livet, men den fer vilt som ikkje agtar age.

18 Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak.

Den som løyner hat, hev ljugarlippor, og den som breider ut baktale, er ein dåre.

19 V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder.

Der d’er mange ord, vil synd ikkje vanta, men den som set lås for lipporn’, er klok.

20 Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno.

Rettferdig manns tunga er utvalt sylv, men gudløysings vit er lite verdt.

21 Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti.

Rettferdig manns lippor læskar mange, men dårarne døyr for dei vantar vit.

22 Gospodov blagoslov, ta bogatí in s tem on ne dodaja nobene bridkosti.

D’er Herrens velsigning som gjer rik, og eige stræv legg inkje til.

23 To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost.

Dåren finn moro i skjemdarverk, men den vituge mannen i visdom.

24 Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena.

Det den ugudlege gruar for, kjem yver han, og det rettferdige ynskjer, vert deim gjeve.

25 Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj.

Der stormen hev fare, er den gudlause burte, men den rettvise stend på æveleg grunn.

26 Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo.

Som edik er for tennerne og røyk for augo, so er letingen for den som sender han.

27 Strah Gospodov podaljšuje dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana.

Otte for Herren lengjer livet, men gudløysings år vert stytte.

28 Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo.

Rettferdige kann venta gleda, men voni åt gudlause vert til inkjes.

29 Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.

Herrens veg er vern for den skuldfri, men øydeleggjing for illgjerningsmenner.

30 Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje.

Rettferdig mann skal aldri rikkast, men gudlause skal ei få bu i landet.

31 Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan.

Rettferdig manns munn ber visdoms frukt, men avskori vert den falske tunga.

32 Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost.

Rettferdig manns lippor søkjer hugnad, men munnen på gudlause berre fals.