Pregovori 10
1 Salomonovi pregovori. Moder sin dela očeta srečnega, toda nespameten sin je potrtost svoji materi.
Filius sapiens lætificat patrem: filius vero stultus mœstitia est matris suæ.
2 Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
Nil proderunt thesauri impietatis: iustitia vero liberabit a morte.
3 Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetje zlobnega.
Non affliget Dominus fame animam iusti, et insidias impiorum subvertet.
4 Reven postaja tisti, ki ravna s počasno roko, toda roka marljivega dela bogastvo.
Egestatem operata est manus remissa: manus autem fortium divitias parat. Qui nititur mendaciis, hic pascit ventos: idem autem ipse sequitur aves volantes.
5 Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto.
Qui congregat in messe, filius sapiens est: qui autem stertit æstate, filius confusionis.
6 Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
Benedictio Domini super caput iusti: os autem impiorum operit iniquitas.
7 Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo.
Memoria iusti cum laudibus: et nomen impiorum putrescet.
8 Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudrav bedak bo padel.
Sapiens corde præcepta suscipit: stultus cæditur labiis.
9 Kdor hodi pošteno, hodi varno; toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan.
Qui ambulat simpliciter, ambulat confidenter: qui autem depravat vias suas, manifestus erit.
10 Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel.
Qui annuit oculo, dabit dolorem: et stultus labiis verberabitur.
11 Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
Vena vitæ, os iusti: et os impiorum operit iniquitatem.
12 Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe.
Odium suscitat rixas: et universa delicta operit charitas.
13 Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda palica je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja.
In labiis sapientis invenitur sapientia: et virga in dorso eius qui indiget corde.
14 Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja.
Sapientes abscondunt scientiam: os autem stulti confusioni proximum est.
15 Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto. Uničenje revnih je njihova revščina.
Substantia divitis, urbs fortitudinis eius: pavor pauperum, egestas eorum.
16 Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu.
Opus iusti ad vitam: fructus autem impii ad peccatum.
17 Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, se moti.
Via vitæ, custodienti disciplinam: qui autem increpationes relinquit, errat.
18 Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak.
Abscondunt odium labia mendacia: qui profert contumeliam, insipiens est.
19 V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder.
In multiloquio non deerit peccatum: qui autem moderatur labia sua prudentissimus est.
20 Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno.
Argentum electum, lingua iusti: cor autem impiorum pro nihilo.
21 Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti.
Labia iusti erudiunt plurimos: qui autem indocti sunt, in cordis egestate morientur.
22 Gospodov blagoslov, ta bogatí in s tem on ne dodaja nobene bridkosti.
Benedictio Domini divites facit, nec sociabitur eis afflictio.
23 To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost.
Quasi per risum stultus operatur scelus: sapientia autem est viro prudentia.
24 Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena.
Quod timet impius, veniet super eum: desiderium suum iustus dabitur.
25 Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj.
Quasi tempestas transiens non erit impius: iustus autem quasi fundamentum sempiternum.
26 Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo.
Sicut acetum dentibus, et fumus oculis, sic piger his, qui miserunt eum.
27 Strah Gospodov podaljšuje dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana.
Timor Domini apponet dies: et anni impiorum breviabuntur.
28 Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo.
Expectatio iustorum lætitia: spes autem impiorum peribit.
29 Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
Fortitudo simplicis via Domini: et pavor his, qui operantur malum.
30 Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje.
Iustus in æternum non commovebitur: impii autem non habitabunt super terram.
31 Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan.
Os iusti parturiet sapientiam: lingua pravorum peribit.
32 Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost.
Labia iusti considerant placita: et os impiorum perversa.
