< Pregovori 10 >
1 Salomonovi pregovori. Moder sin dela očeta srečnega, toda nespameten sin je potrtost svoji materi.
Solomon kah, Ca aka cueih loh a napa ko a hoe sak tih ca aka ang tah a manu a pha-ueknah la om.
2 Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
Halangnah kah thakvoh khaw hoeikhang tloe pawt tih, duengnah long tah dueknah lamloh a huul.
3 Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetje zlobnega.
Aka dueng kah hinglu tah BOEIPA loh a lamlum sak moenih, tedae halang kah a talnah te a thaek pah.
4 Reven postaja tisti, ki ravna s počasno roko, toda roka marljivega dela bogastvo.
Palyal kut loh a saii tah vawtthoek tih, kut aka haam tah boei.
5 Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto.
Khohal ah aka yoep capa long tah a cangbam tih, cangah vaengah aka ip capa loh yah a bai.
6 Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
Aka dueng kah a lu dongah yoethennah om dae, halang kah a ka long tah kuthlahnah khaw a phah.
7 Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo.
Aka dueng poekkoepnah tah yoethennah la om dae, halang tah a ming pawn ni.
8 Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudrav bedak bo padel.
Lungbuei aka cueih loh olpaek te a doe tih, aka ang tah a hmui a lai a caehdoelh pah.
9 Kdor hodi pošteno, hodi varno; toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan.
Thincaknah neh aka pongpa tah ngaikhuek la cet dae, a longpuei aka kawn sak khaw amah ming uh bitni.
10 Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel.
Mik neh aka mikhip loh nganboh a paek tih, aka ang tah a hmui a lai a caehdoelh pah.
11 Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega.
Aka dueng kah a ka tah hingnah thunsih la om tih, halang kah a ka loh kuthlahnah te a uep.
12 Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe.
Hmuhuetnah loh tingtoehnah a huek. Tedae lungnah long tah dumlai boeih a dah.
13 Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda palica je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja.
Hmuilai dongah aka yakming loh cueihnah a dang tih, lungbuei aka talh kah a nam ham rhuiboeng om.
14 Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja.
Aka cueih rhoek loh mingnah a khoem uh tih aka ang kah a ka tah a porhaknah yoei.
15 Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto. Uničenje revnih je njihova revščina.
Khorha khuikah, hlanglen kah a boei a rhaeng tah amah kah a sarhi la om tih, a khodaeng te tattloel rhoek kah porhaknah la om.
16 Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu.
Aka dueng kah thaphu tah hingnah la om tih halang kah cangah tah tholhnah la poeh.
17 Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, se moti.
Thuituennah aka ngaithuen tah hingnah caehlong la pawk tih toelthamnah aka hnawt tah kho a hmang.
18 Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak.
Hmuhuetnah aka phah kah a hmuilai khaw a honghi la om tih, theetnah aka haeh khaw ang.
19 V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder.
Olka a yet vaengah dumlai khaw a mueh moenih, tedae a hmuilai aka tuem ni lungming la a om.
20 Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno.
Aka dueng kah ol tah cak a coelh bangla om tih halang kah a lungbuei tah vilvel mai ni.
21 Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti.
Aka dueng kah hmuilai loh muep a kok tih aka ang tah a lungbuei a talh dongah duek.
22 Gospodov blagoslov, ta bogatí in s tem on ne dodaja nobene bridkosti.
BOEIPA kah yoethennah tah boei tih, te te patangpnah a koei thil moenih.
23 To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost.
Aka ang ham tah nueihbu te khonuen rhamtat la a saii dae, cueihnah long tah hlang taengah lungcuei la om.
24 Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena.
Halang kah rhihnahkoi tah amah taengla a pawk pah tih aka dueng kah a ngaihlihnah khaw a doo pah ni.
25 Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj.
Cangpalam loh a paan vaengah halang tah pai thai pawt vetih aka dueng kah khoengim tah kumhal ah pai ni.
26 Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo.
Kolhnaw tah a tueih rhoek hamla a no dongah a thuui bangla, a mik dongah hmaikhu bangla a om pah.
27 Strah Gospodov podaljšuje dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana.
BOEIPA hinyahnah loh khohnin a thap tih halang kah a kum tah a rhaem pah.
28 Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo.
Aka dueng rhoek kah ngaiuepnah tah kohoenah la om tih halang rhoek kah ngaiuepnah tah paltham.
29 Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti.
BOEIPA kah longpuei he thincaknah ham tah lunghim la om tih boethae aka saii ham porhaknah la om.
30 Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje.
Aka dueng tah kumhal duela tuen pawt dae halang rhoek tah diklai ah khosa mahpawh.
31 Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan.
Aka dueng kah a ka ah cueihnah cuen tih calaak rhoek kah a lai tah a yueh pah ni.
32 Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost.
Aka dueng kah hmuilai tah kolonah la a ming dae halang rhoek kah a ka tah calaak yoeyah.