4 Mojzes 9

1 Gospod je spregovoril Mojzesu v Sinajski divjini, v prvem mesecu drugega leta, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč:

2 »Naj Izraelovi otroci tudi pasho praznujejo ob njenem določenemu času.

3 Na štirinajsti dan tega meseca, zvečer, jo boste praznovali ob določenem času, glede na vse njene zakone in glede na vse njene ceremonije, jo boste praznovali.«

4 In Mojzes je govoril Izraelovim otrokom, da naj praznujejo pasho.

5 Pasho so praznovali na štirinajsti dan prvega meseca zvečer v Sinajski divjini. Glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili.

6 Tam pa so bili neki možje, ki so se omadeževali pri človeškem truplu, da na ta dan niso mogli praznovati pashe in na ta dan so prišli pred Mojzesa in pred Arona

7 in ti možje so mu rekli: »Omadeževani smo s človeškim truplom. Zakaj smo zadržani, da ne moremo darovati Gospodove daritve ob določenem času med Izraelovimi otroki?«

8 Mojzes jim je rekel: »Mirno stojte, jaz pa bom poslušal, kaj bo glede vas zapovedal Gospod.«

9 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

10 »Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ›Če bo katerikoli moški izmed vas ali izmed vašega potomstva postal nečist zaradi razloga trupla, ali bo na potovanju daleč stran, bo vendar praznoval pasho Gospodu.

11 Štirinajsti dan drugega meseca zvečer jo bodo praznovali in jo jedli z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči.

12 Od tega ne bodo ničesar pustili do jutra niti zlomili nobene njegove kosti. Glede na vse odredbe pashe jo bodo praznovali.

13 Toda mož, ki je čist in ni na potovanju in se ogiba praznovati pasho, celo ista duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. Ker ob določenem času ni prinesel daru Gospodu, bo ta mož nosil svoj greh.

14 Če bo tujec začasno prebival med vami in bo praznoval pasho Gospodu, bo tako storil glede na odredbe pashe in glede na njen določeni način. Imeli boste eno odredbo, tako za tujca kakor za tistega, ki je bil rojen v deželi.‹«

15 Na dan, ko je bilo šotorsko svetišče vzdignjeno, je oblak pokril šotorsko svetišče, namreč šotor pričevanja in zvečer je bilo nad šotorskim svetiščem kakor bi bil to videz ognja do jutra.

16 Vedno je bilo tako; oblak ga je pokrival podnevi in videz ognja ponoči.

17 Ko je bil oblak dvignjen od šotorskega svetišča, so za tem Izraelovi otroci odpotovali in na kraju, kjer je oblak obstal, tam so Izraelovi otroci postavili svoje šotore.

18 Na Gospodovo zapoved so Izraelovi otroci odpotovali in na Gospodovo zapoved so se utaborili. Kolikor dolgo je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, so počivali v svojih šotorih.

19 Ko se je oblak mnogo dni zadrževal nad šotorskim svetiščem, potem so Izraelovi otroci pazili na Gospodovo naročilo in niso odpotovali.

20 In bilo je, ko je bil oblak malo dni nad šotorskim svetiščem; glede na Gospodovo zapoved, so ostajali v svojih šotorih in glede na Gospodovo zapoved so odpotovali.

21 In bilo je, ko je oblak ostajal od večera celo do jutra in da se je oblak zjutraj dvignil, potem so odpotovali, bodisi je bilo to podnevi ali ponoči, ko se je oblak dvignil, so odpotovali.

22 Ali če je bilo to dva dni ali mesec ali leto, da je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, ostajajoč nad njim, so Izraelovi otroci ostali v svojih šotorih in niso odpotovali, toda ko je bil ta dvignjen, so odpotovali.

23 Na Gospodovo zapoved so počivali v šotorih in na Gospodovo zapoved so odpotovali; pazili so na Gospodovo naročilo, na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki.