4 Mojzes 31

1 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

2 »Maščuj se Midjáncem za Izraelove otroke, potem boš pridružen svojemu ljudstvu.«

3 Mojzes je spregovoril ljudstvu, rekoč: »Oborožite nekatere izmed sebe za vojno in naj gredo zoper Midjánce in se maščujejo nad Midjánom za Gospoda.

4 Po tisoč iz vsakega rodu, po vseh Izraelovih rodovih, boste poslali v vojno.«

5 Tako so bili izročeni iz tisočerih Izraelovih, po tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno.

6 Mojzes jih je poslal v vojno, tisoč iz vsakega rodu, njih in Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, v vojno s svetimi pripravami in trobentami, da trobijo v njegovi roki.

7 Bojevali so se zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in vse moške usmrtili.

8 Usmrtili so midjánske kralje, poleg drugih izmed tistih, ki so bili umorjeni, namreč Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Beórjevega sina Bileáma so umorili z mečem.

9 Izraelovi otroci so zajeli vse midjánske ženske in njihove malčke kot ujetnike in vzeli plen iz vseh njihovih mest in vse njihove trope in vse njihove dobrine.

10 Z ognjem so požgali vsa njihova mesta, v katerih so prebivali, in vse njihove lepe gradove.

11 Vzeli so vse blago in ves plen, tako od ljudi kakor od živali.

12 Ujetnike, plen in ukradeno blago so privedli k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k skupnosti Izraelovih otrok, k taboru na moábskih ravninah, ki so pri Jordanu, blizu Jerihe.

13 Mojzes, duhovnik Eleazar in vsi princi skupnosti so odšli naprej, da jih srečajo zunaj tabora.

14 Mojzes je bil ogorčen nad častniki vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz bitke.

15 Mojzes jim je rekel: »Ali ste vse ženske rešili žive?

16 Glejte, te so po Bileámovem nasvetu Izraelovim otrokom storile, da so v zadevi Peórja zagrešili prekršek zoper Gospoda in tam je bila kuga med Gospodovo skupnostjo.

17 Zdaj torej ubijte vsakega fanta izmed malčkov in ubijte vsako žensko, ki je spoznala moškega z ležanjem z njim.

18 Toda vse deklice, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim, zase obdržite žive.

19 Zunaj tabora ostanite sedem dni. Kdorkoli je ubil katerokoli osebo in kdorkoli se je dotaknil kateregakoli umorjenega, na tretji in na sedmi dan očistite oboje, sebe in svoje ujetnice.

20 Očistite vso svojo obleko in vse, kar je narejeno iz kož in vse delo iz kozje dlake in vse stvari, narejene iz lesa.«

21 Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so odšli v bitko: »To je odredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu:

22 samo zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,

23 vsako stvar, ki lahko prenese ogenj, jo boste pripravili iti skozi ogenj in ta bo čista. Kljub temu bo ta očiščena z vodo oddvojitve. Vse, kar pa ne prenese ognja, boste vlekli skozi vodo.

24 Na sedmi dan boste oprali svoja oblačila in boste čisti in potem se boste vrnili v tabor.«

25 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

26 »Ti, duhovnik Eleazar in vodje očetov skupnosti popišite plen, ki je bil zajet, oboje, od ljudi in od živali.

27 Plen razdêli na dva dela: med tiste, ki so se vojskovali z njimi, ki so šli ven na bitko in med vso skupnost.

28 Dajatev davka Gospodu od bojevnikov, ki so šli v bitko: ena duša od petstotih, tako od oseb, kakor od goveda, od oslov in od ovc,

29 to vzemi od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju za Gospodovo vzdigovalno daritev.

30 Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, boš vzel en delež od petdeset, od oseb, od goveda, od oslov in od tropov, od vseh vrst živali in jih daj Lévijevcem, ki skrbijo za Gospodovo šotorsko svetišče.«

31 Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

32 Plena, ki je ostal od plena, ki so ga bojevniki zajeli, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč ovac,

33 dvainsedemdeset tisoč govedi,

34 enainšestdeset tisoč oslov,

35 dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim.

36 Polovica, ki je bila delež tistih, ki so odšli na vojno, je bila po številu tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac

37 in Gospodov davek od ovac je bil šeststo petinsedemdeset.

38 Goveda je bilo šestintrideset tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvainsedemdeset.

39 Oslov je bilo trideset tisoč petsto. Od tega je bil Gospodov davek enainšestdeset.

40 Oseb je bilo šestnajst tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvaintrideset oseb.

41 Mojzes je dal davek, ki je bil Gospodova vzdigovalna daritev, duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

42 Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, ki jo je Mojzes oddvojil od tistih, ki so se bojevali

43 (torej polovice, ki je pripadala skupnosti, je bilo tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac,

44 šestintrideset tisoč govedi,

45 trideset tisoč petsto oslov,

46 in šestnajst tisoč oseb),

47 celo od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, je Mojzes vzel en delež od petdesetih, tako od ljudi kakor od živali in jih dal Lévijevcem, ki so skrbeli za Gospodovo šotorsko svetišče, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

48 Častniki, ki so bili nad tisočnijami vojske, poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, so se približali Mojzesu

49 in Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki so prešteli bojevnike, ki so pod nami in ne manjka nihče izmed nas.

50 Mi smo torej prinesli dar za Gospoda, kar je vsak mož dobil dragocenosti iz zlata, verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da za naše duše opravijo spravo pred Gospodom.«

51 Mojzes in duhovnik Eleazar sta od njih vzela zlato, torej vse izdelane dragocenosti.

52 Vsega zlata daritve, ki so jo Gospodu darovali poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov.

53 ( Kajti bojevniki so vzeli plen, vsak mož zase.)

54 Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela zlato od poveljnikov nad tisočimi in poveljnikov nad stotimi in ga prinesla v šotorsko svetišče skupnosti za spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom.