4 Mojzes 13
1 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:
Yawe alobaki na Moyize:
2 »Pošlji može, da bodo lahko preiskali kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom. Iz vsakega rodu njihovih očetov boste poslali človeka, vsakega, ki je voditelj med njimi.«
« Tinda bato mpo na kononga mokili ya Kanana oyo nalingi kopesa na bana ya Isalaele. Kati na libota moko na moko, pona mpe tinda moto moko kati na bakambi. »
3 Mojzes jih je po Gospodovi zapovedi poslal iz Paránske divjine; vsi tisti možje so bili poglavarji Izraelovih otrok.
Na mitindo ya Yawe, Moyize atindaki bango wuta na esobe ya Parani. Bango nyonso bazalaki bakambi ya mabota ya bana ya Isalaele.
4 To so bila njihova imena: iz Rubenovega rodu Zahúrjev sin Šamúa,
Tala bakombo na bango: mpo na libota ya Ribeni: Chamuwa, mwana mobali ya Zakuri;
5 iz Simeonovega rodu Horíjev sin Šafát,
mpo na libota ya Simeoni: Shafati, mwana mobali ya Ori;
6 iz Judovega rodu Jefunéjev sin Kaléb,
mpo na libota ya Yuda: Kalebi, mwana mobali ya Yefune;
7 iz Isahárjevega rodu Jožefov sin Jigál,
mpo na libota ya Isakari: Yigali, mwana mobali ya Jozefi;
8 iz Efrájimovega rodu Nunov sin Hošéa,
mpo na libota ya Efrayimi: Oze, mwana mobali ya Nuni;
9 iz Benjaminovega rodu Rafújev sin Paltí,
mpo na libota ya Benjame: Paliti, mwana mobali ya Rafu;
10 iz Zábulonovega rodu Sodijev sin Gadiél,
mpo na libota ya Zabuloni: Gadieli, mwana mobali ya Sodi;
11 iz Jožefovega rodu, namreč iz Manásejevega rodu Susíjev sin Gadí,
mpo na libota ya Jozefi na nzela ya Manase: Gaadi, mwana mobali ya Susi;
12 iz Danovega rodu Gemalíjev sin Amiél,
mpo na libota ya Dani: Amieli, mwana mobali ya Gemali;
13 iz Aserjevega rodu Mihaelov sin Setúr,
mpo na libota ya Aseri: Seturi, mwana mobali ya Mikaeli;
14 iz Neftálijevega rodu Vofsíjev sin Nahbí,
mpo na libota ya Nefitali: Nakibi, mwana mobali ya Vofisi;
15 iz Gadovega rodu Mahíjev sin Geuél,
mpo na libota ya Gadi: Geweli, mwana mobali ya Maki.
16 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. Mojzes je Nunovega sina Hošéa imenoval Ješua.
Oyo nde bakombo ya bato oyo Moyize atindaki mpo na kononga mokili ya Kanana. Moyize apesaki Oze, mwana mobali ya Nuni, kombo « Jozue. »
17 Mojzes jih je poslal, da ogledajo kánaansko deželo in jim rekel: »Pojdite gor po tej poti proti jugu in pojdite gor na goro.
Tango Moyize atindaki bango mpo na kononga mokili ya Kanana, alobaki: « Bolekela na nzela ya etuka ya Negevi mpe bokotela na nzela ya mokili ya bangomba.
18 Oglejte si deželo, kakšna je in ljudstvo, ki prebiva v njej, če so močni ali šibki, maloštevilni ali številni,
Botala soki mokili yango ezali ndenge nini mpe soki bato oyo bavandaka kuna bazalaka makasi to balemba, soki bazalaka ebele to moke.
19 in kakšna je dežela, ki v njej prebivajo, bodisi je ta dobra ali slaba, in kakšna mesta so, ki v njih prebivajo, ali so v šotorih ali v oporiščih,
Botala ndenge nini mokili epai wapi bazali kowumela ezali: soki ezali malamu to mabe; soki bazingela bingumba na yango na bamir to te.
20 in kakšna je dežela, ali je ta obilna ali revna, ali je tam les ali ne. In bodite odločnega poguma in prinesite sad dežele.« Torej bil je čas prvih sadov grozdja.
Botala soki mabele na yango ezali ndenge nini: ebotaka malamu to te; ezali na banzete to te. Bosala nyonso penza ete bozonga na mbuma ya mokili yango. » Ezalaki eleko ya kobuka bambuma ya liboso ya vino.
21 Tako so odšli gor in preiskali deželo od Cinske divjine do Rehóba, kakor ljudje pridejo do Hamáta.
Boye bakendeki mpe banongaki mokili kobanda na esobe ya Tsini kino na Reobi, pembeni ya Lebo-Amati.
22 Povzpeli so se pri jugu in prišli do Hebróna, kjer so bili Ahimán, Šešáj in Talmáj, Anákovi otroci. (Torej Hebrón je bil zgrajen sedem let pred Coanom v Egiptu.)
Balekaki na nzela ya etuka ya Negevi mpe bakomaki kino na Ebron epai wapi Ayimani, Sheshayi mpe Talimayi, bakitani ya Anaki, bazalaki kovanda. Engumba Ebron etongamaki mibu sambo liboso ya engumba Tsoani kati na Ejipito.
23 Prišli so k Eškólskemu potoku in od tam odrezali vejo z enim šopom grozdja in nosili so jo med dvema na palici in prinesli so od granatovcev in od fig.
Tango bakomaki na lubwaku ya Eshikoli, bakataki etape mobimba ya nzete ya vino oyo ezalaki na liboke ya bambuma ya vino. Lokola ezalaki kilo makasi, bato mibale kati na bango basalelaki banzete mpo na komema yango; bamemaki lisusu bambuma ya grenade mpe ya figi.
24 Kraj je bil imenovan potok Eškól zaradi šopa grozdja, ki so ga Izraelovi otroci odrezali od tam.
Wuta na tango wana, bakomaki kobenga esika yango « lubwaku ya Eshikoli, » oyo elingi koloba « lubwaku ya liboke ya bambuma ya vino, » mpo na kokanisa liboke ya bambuma ya vino oyo bana ya Isalaele babukaki kuna.
25 In po štiridesetih dneh so se vrnili iz preiskovanja dežele.
Sima na mikolo tuku minei, bazongaki wuta na mokili oyo banongaki.
26 Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih otrok v Paránsko divjino, do Kadeša in jima nazaj prinesli besedo in vsej skupnosti in jim pokazali sad dežele.
Bayaki kokuta Moyize, Aron mpe lisanga mobimba ya bana ya Isalaele na Kadeshi, kati na esobe ya Parani. Ezalaki kuna nde bapesaki bango elongo na lisanga mobimba sango ya mobembo na bango mpe balakisaki bango bambuma ya mokili yango.
27 Povedali so mu in rekli: »Prišli smo do dežele, kamor nas pošiljaš in ta zagotovo teče z mlekom in medom, in to je njen sad.
Bapesaki sango oyo epai ya Moyize: « Tokotaki kino na mokili epai wapi otindaki biso. Solo, ezali penza mokili oyo ezali kobimisa miliki mpe mafuta ya nzoyi; tala kutu bambuma ya mokili yango.
28 Vendar je ljudstvo, ki prebiva v deželi močno in mesta so obzidana in zelo velika in poleg tega smo tam videli Anákove otroke.
Kasi bato oyo bavandaka kuna bazali makasi mingi, bingumba na bango etongama makasi mpe ezali minene; tomonaki lisusu bakitani ya Anaki kuna.
29 Amalečani prebivajo v južni deželi; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo v gorah, Kánaanci pa prebivajo poleg morja in ob jordanski pokrajini.«
Bato ya Amaleki bavandaka na etuka ya Negevi; bato ya Iti, ya Yebusi mpe ya Amori bavandaka na mokili ya bangomba, mpe bato ya mboka Kanana bavandaka pembeni ya ebale monene mpe pembeni-pembeni ya Yordani. »
30 Kaléb je ljudstvo pomiril pred Mojzesom in rekel: »Brž pojdimo gor in jo zavzemimo, kajti zelo smo sposobni, da jo premagamo.«
Bongo Kalebi apamelaki bato ete batika makelele liboso ya Moyize, mpe alobaki: — Tokende kobotola mokili yango, pamba te tozali solo na makoki mpo na kosala yango!
31 Toda možje, ki so odšli z njim, so rekli: »Mi nismo zmožni oditi gor zoper ljudstvo, kajti oni so močnejši od nas.«
Kasi bato oyo bakendeki elongo na ye balobaki: — Tokokoka te kobundisa bato wana mpo ete bazali makasi koleka biso.
32 Izraelovim otrokom so prinesli zlo poročilo o deželi, ki so jo preiskali, rekoč: »Dežela, skozi katero smo šli, da jo preiščemo, je dežela, ki požira svoje prebivalce. Vse ljudstvo, ki smo ga videli v njej, so možje velike postave.
Bongo bakomaki kopanza sango mabe kati na bana ya Isalaele na tina na mboka oyo banongaki, bazalaki koloba: « Mokili oyo tonongaki ezali penza mabele oyo eliaka bavandi na yango; bongo bato nyonso oyo tomonaki kuna bazali bingambe.
33 Tam smo videli velikane, Anákove sinove, ki so izšli iz velikanov in v svojih očeh smo bili kakor kobilice in takšni smo bili v njihovem pogledu.«
Tomonaki kuna lisusu bato milayi, bakitani ya Anaki, oyo babima na nzela ya bato milayi. Na miso na biso moko, tozalaki komimona lokola mabanki; bango mpe bazalaki komona biso kaka ndenge wana na miso na bango. »
