Matej 9
1 In vstopil je na ladjo in se peljal čez ter prišel v svoje lastno mesto.
Yesu noidho yie mi ongʼado nam nyaka loka komachielo, mi nochopo e dala kama ne onywole.
2 In glej, k njemu so prinesli moža, bolnega zaradi paralize, ki je ležal na postelji. Ko pa je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi paralize: »Sin, bodi dobre volje, tvoji grehi so ti odpuščeni.«
Jomoko nokelone ja-athany, konindo e pien. Kane Yesu oneno yie ma jogo ne nigo, nowachone ja-athanyno niya, “Wuoda, bed gi kwe e chunyi, richoni oweni.”
3 In glej, nekateri izmed pisarjev so v sebi govorili: »Ta človek preklinja.«
Kuom mano jopuonj chik moko nowacho kendgi giwegi niya, “Ngʼatni yanyo Nyasaye!”
4 Ker pa je Jezus poznal njihove misli, je rekel: »Zakaj v svojih srcih razmišljate hudobno?
Kaka Yesu nongʼeyo pachgi, nowachonegi niya, “Angʼo momiyo uyie mondo paro maricho obed e chunyu?
5 Kajti ali je lažje reči: ›Tvoji grehi so ti odpuščeni‹ ali reči: ›Vstani in hôdi?‹
Ere mayot wacho, wacho ni, ‘Richoni oweni,’ koso wacho ni, ‘Aa malo mondo iwuothi?’
6 Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe, « (tedaj reče bolnemu zaradi paralize), »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi v svojo hišo.«
To mondo ungʼe ni Wuod Dhano nigi teko e piny mar weyo richo.” Eka nowachone ja-athanyno niya, “Aa malo kaw pieni mondo idhi dala.”
7 In ta je vstal in odšel v svojo hišo.
Mi ngʼatno noa malo kendo odhi dala.
8 Toda ko so množice to videle, so se čudile in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast.
Ka oganda noneno gima notimore, negipongʼ gi luoro; kendo negipako Nyasaye, ma nosechiwo teko machal kamano ne ji.
9 In ko je Jezus šel naprej od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov in mu rekel: »Sledi mi.« In ta je vstal ter mu sledil.
Kane oyudo Yesu dhi nyime koa kanyo ne oneno ngʼato ma nyinge Mathayo kobet piny e od jasol osuru. Nowachone niya, “Luwa,” mi Mathayo noa malo kendo noluwe.
10 In pripetilo se je, da ko je Jezus v hiši sedel pri obedu, glej, je prišlo mnogo davkarjev in grešnikov ter sédlo z njim in njegovimi učenci.
Kane oyudo Yesu chiemo e od Mathayo, josol osuru mangʼeny kod joricho mangʼeny nobiro mochiemo kode kaachiel gi jopuonjrene bende.
11 In ko so farizeji to videli, so njegovim učencem rekli: »Zakaj vaš Učitelj jé z davkarji in grešniki?«
Kane jo-Farisai oneno mano, negipenjo jopuonjrene niya, “Angʼo momiyo japuonju chiemo gi josol osuru kod joricho?”
12 Toda ko je Jezus to zaslišal, jim je rekel: »Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, temveč tisti, ki so bolni.
Kane Yesu owinjo mano, nowachonegi niya, “Joma ngima ok ema dwar jathieth makmana joma tuo.
13 Toda pojdite in se naučite, kaj pomeni to: ›Usmiljenje hočem imeti, ne pa žrtve, kajti nisem prišel, da kličem pravične, temveč grešnike h kesanju.‹«
To dhiuru upuonjru tiend wachni, ‘Gima adwaro en ni ukech joweteu, to ok ni uchiwna misango.’Nimar ok ne abiro mondo aluong joma kare, to nabiro mondo aluong joricho.”
14 Tedaj so k njemu prišli Janezovi učenci, rekoč: »Zakaj se mi in farizeji često postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?«
Eka jopuonjre Johana nobiro ire mopenje niya, “Ere kaka wan kod jo-Farisai watweyo chiemo to jopuonjreni to ok twe chiemo?”
15 Jezus jim je rekel: »Ali lahko otroci svatovske sobe žalujejo, dokler je z njimi ženin? Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj se bodo postili.
To Yesu nodwokogi niya, “Ere kaka welo mag wuon kisera nyalo kuyo adier kapod en kodgi? Kata kamano ndalo nobi ma wuon kisera nogol e kindgi; eka ginitwe chiemo e kindeno.
16 Nihče ne polaga koščka novega oblačila na staro obleko, kajti to, kar je vstavljeno, da jo zapolni, trga iz obleke in nastane hujša raztrganina.
“Onge ngʼama twangʼo rabaw mar law manyien kuom law moti, nimar rabaw mar law manyien-no biro mich mi ywa law machon-no, mi omed yiech moloyo.
17 Niti ljudje novega vina ne dajejo v stare mehove. Sicer mehovi počijo in vino izteče ven in mehovi propadejo; temveč novo vino vlivajo v nove mehove in je oboje ohranjeno.«
Kamano bende, ji ok nyal olo divai manyien e piende moti mag tingʼo divai. Ka gitimo kamano to piendego biro barore, mi divai pukre oko, kendo piende mag tingʼo divai biro kethore. Ooyo, giolo divai manyien e piende mag tingʼo divai manyien, eka iritogi maber giduto kargi ariyo.”
18 Medtem ko jim je govoril vse te besede, glej, je prišel nek vladar in ga oboževal, rekoč: »Moja hči je pravkar umrla, toda pridi in položi nanjo svojo roko in bo živela.«
Kane oyudo owacho wechegi, jatelo moro nobiro mokulore e nyime kawacho niya, “Nyara otho machiegni. To yie ibi iket lweti kuome mondo obed mangima.”
19 In Jezus je vstal in mu sledil in tako so storili tudi njegovi učenci.
Yesu nowuok kendo nodhi kode, kaachiel gi jopuonjrene bende.
20 In glej, ženska, ki je bila dvanajst let bolna s težavo krvi, je prišla za njim ter se dotaknila obšiva njegove obleke,
To apoya nono, dhako moro mane osebedo ka iye chwer kuom higni apar gariyo nopore gi yo katoke kendo nomulo riak lawe.
21 kajti v sebi je rekla: »Če se lahko samo dotaknem njegove obleke, bom postala zdrava.«
Notimo kamano nimar nowacho gie chunye niya, “Ka anyalo mulo mana riak lawe kende to abiro chango.”
22 Toda Jezus se je obrnil in ko jo je zagledal, je rekel: »Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je naredila zdravo.« In ženska je bila od te ure zdrava.
Kane Yesu olokore monene, nowachone niya, “Bed motegno nyara, nikech yieni osechangi.” Kendo dhakono nochango chakre sano.
23 Ko je Jezus prišel v vladarjevo hišo in videl flavtiste in množico, ki je delala hrup,
Kane Yesu odonjo e od jatelono, moneno joma goyo asili kod oganda mane goyo koko,
24 jim je rekel: »Dajte prostor, kajti deklica ni mrtva, temveč spi.« Oni pa so se mu smejali do norčevanja.
nowacho niya, “Aiuru kae; nimar nyakoni ok otho, onindo aninda.” To gin neginyiere anyiera.
25 Toda ko je bila množica porinjena ven, je vstopil ter jo prijel za roko in deklica je vstala.
Kane oseriemb ogandano oko, nodonjo mi okawo nyakono gi bade, kendo noa malo.
26 In slôves o tem je šel daleč po vsej tej deželi.
Wach gima notimoreno nolandore e gwengʼno duto.
27 In ko je Jezus odšel od tam, sta mu sledila dva slepa človeka, ki sta vpila in govorila: » Ti, Davidov Sin, usmili se naju.«
Kane oyudo Yesu medo dhi nyime koa kanyo, muofni ariyo ne luwo bangʼe, ka goyo koko kawacho niya, “Yie ikechwa wuod Daudi!”
28 In ko je prišel v hišo, sta k njemu prišla slepa človeka in Jezus jima reče: »Ali verujeta, da sem zmožen to storiti?« Rekla sta mu: »Da, Gospod.«
Kane osedonjo ei ot, muofni ariyogo nobiro nyaka ire, kendo nopenjogi niya, “Bende uyie ni anyalo timo ma?” Ne giyiene niya, “Ee, wayie Ruoth.”
29 Tedaj se je dotaknil njunih oči, rekoč: »Naj se vama zgodi glede na vajino vero.«
Eka nomulo wengegi kowacho niya, “Biro timorenu kuom yie ma un-go,”
30 In njune oči so bile odprte in Jezus jima je strogo naročil, rekoč: »Glejta, da tega nihče ne izve.«
kendo negichako neno. Yesu nosiemogi matek niya, “Neuru ni ngʼato ok ongʼeyo wachni.”
31 Toda ko sta onadva odšla, sta v vsej tej deželi povsod razširila njegov slôves.
To gin negidhi mi gikeyo wach kuome e gwengʼno duto.
32 Ko sta odšla ven, glej, so k njemu prinesli nemega moža, obsedenega s hudičem.
Ka noyudo giwuok gia, nokelne Yesu ngʼat moro mane nigi jochiende kendo mane ok nyal wuoyo.
33 In ko je bil hudič izgnan, je nemi spregovoril in množice so se čudile, rekoč: »Nikoli ni bilo tega videti v Izraelu.«
To kane oseriembo jachiendno kuome, ngʼat ma ne momo nowuoyo. Oganda nohum mowacho niya, “Gima chalo kama pok ne one e Israel nyaka nene.”
34 Toda farizeji so rekli: »Hudiče izganja s pomočjo princa hudičev.«
To jo-Farisai to nowacho niya, “Ogolo jochiende gi teko mar ruodh jochiende.”
35 In Jezus je hodil naokrog po vseh mestih in vaseh in učil v njihovih sinagogah ter oznanjal evangelij kraljestva in med ljudmi ozdravljal vsako slabost in vsako bolezen.
Yesu nodhi kuonde duto, e mier matindo kod gwenge duto, kopuonjo e sinagokegi, koyalo Injili mar pinyruoth, kendo kochango kit midekre gi tuoche duto.
36 Toda ko je videl množice, je bil prevzet s sočutjem do njih, ker so oslabeli in so bili razkropljeni naokoli kakor ovce brez pastirja.
Kane oneno oganda maduongʼ mane olwore, nokechogi, nikech ne ichandogi kendo gionge gi kony, mana ka rombe maonge gi jakwath.
37 Tedaj reče svojim učencem: »Žetev je resnično obilna, toda delavcev je malo.
Eka nowachone jopuonjrene niya, “Cham ochiek mathoth to jotich nok.
38 Prosite torej Gospoda žetve, da bo poslal delavce na svojo žetev.«
Kuom mano, kwauru Ruodh keyo mondo oor jotich odhi e puothe mar keyo.”
