Matej 25
1 »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle, da srečajo ženina.
Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ktere so vzele svetilnice svoje in so šle ženinu naproti.
2 In pet izmed njih je bilo modrih, pet pa je bilo nespametnih.
Pet od njih je bilo modrih, in pet trapastih.
3 Te, ki so bile nespametne, so vzele svoje svetilke, niso pa z njimi vzele olja,
Tiste, ktere so bile trapaste, vzele so svetilnice svoje, in olja niso vzele s seboj.
4 toda modre so s svojimi svetilkami v svojih posodah vzele olje.
Modre so pa vzele olje v posodah svojih s svetilnicami svojimi vred.
5 Medtem ko se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Ko se je pa ženin mudil, podremale so vse in pospale.
6 Ob polnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin prihaja. Pojdite ven, da ga srečate.‹
O polnoči pa nastane hrup: Glej, ženin gre; izidite mu naproti.
7 Tedaj so vse te device vstale in očistile svoje svetilke.
Tedaj vstanejo vse te device, in olepšajo svetilnice svoje.
8 In nespametne so rekle modrim: ›Dajte nam od svojega olja, kajti naše svetilke so ugasnile.‹
Trapaste pa rekó modrim: Dajte nam od olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo.
9 Toda modre so odgovorile, rekoč: ›Ne tako, da ne bi bilo premalo za nas in vas, toda pojdite raje k tem, ki prodajajo in si kupite zase.‹
Modre jim pa odgovoré in rekó: Da zmanjka nam in vam: Pa pojdite rajše k prodajavcem in si kupite.
10 Medtem ko so odšle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so vstopile z njim v zakon in vrata so se zaprla.
Ko so pa odšle kupovat, pride ženin; in tiste, ktere so bile pripravljene, vnidejo ž njim na svatovščino: in vrata se zapró.
11 Kasneje so prišle tudi druge device, rekoč: ›Gospod, Gospod, odpri nam.‹
Poslej pa pridejo tudi druge device, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam:
12 Toda odgovoril je in rekel: ›Resnično, povem vam: ›Ne poznam vas.‹‹
On pa odgovorí in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas.
13 Stražite torej, kajti ne veste niti dneva niti ure, v kateri prihaja Sin človekov.
Čujte torej, ker ne véste ne dneva ne ure, obklej pride sin človečji.
14 Kajti nebeško kraljestvo je kakor človek, ki potuje v daljno deželo, ki je sklical svoje lastne služabnike ter jim izročil svoje dobrine.
Kakor je namreč človek, odpravljajoč se na pot, poklical hlapce svoje, in jim je izročil premoženje svoje,
15 In enemu je dal pet talentov, drugemu dva in naslednjemu enega; vsakemu človeku glede na njegove razne sposobnosti; in nemudoma je odšel na svojo pot.
In dal enemu pet talentov, enemu pa dva, a enemu enega, vsakemu po njegovej moči, in precej odpotoval.
16 Potem je tisti, ki je prejel pet talentov, šel in s temi trgoval in tem prislužil še pet drugih talentov.
Tisti pa, ki je prejel pet talentov, šel je in je ž njimi gospodaril, in napravil je pet drugih talentov.
17 In podobno je tisti, ki je prejel dva, prav tako pridobil še dva druga.
Tako je tudi tisti, ki je prejel dva, tudi on dva druga pridobil.
18 Toda tisti, ki je prejel enega, je šel in kopál v zemljo in skril denar svojega gospodarja.
Tisti pa, ki je prejel enega, šel je in ga je zakopal v zemljo, in skril srebro gospodarja svojega.
19 Po dolgem času pride gospodar teh služabnikov in z njimi poračuna.
Črez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev, in začne ž njimi računiti.
20 In tako je tisti, ki je prejel pet talentov, prišel in prinesel pet drugih talentov, rekoč: ›Gospodar, izročil si mi pet talentov. Glej, poleg teh sem pridobil še pet talentov.‹
Pa pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, govoreč: Gospod! pet talentov si mi dal; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov.
21 Njegov gospodar mu je rekel: ›Dobro narejeno, ti dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‹
Gospod njegov mu pa reče; Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega.
22 Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, je prišel in rekel: ›Gospodar, izročil si mi dva talenta; glej, poleg teh sem pridobil še dva druga talenta.‹
Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in reče: Gospod! dva talenta si mi dal; glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta.
23 Njegov gospodar mu je rekel: ›Dobro narejeno, dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‹
Gospodar njegov mu reče: Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega.
24 Potem je prišel tisti, ki je prejel en talent in rekel: ›Gospodar, poznal sem te, da si trd človek, žanješ, kjer nisi sejal in zbiraš, kjer nisi nastlal,
Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče: Gospod! vedel sem te, da si trd človek, in žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel.
25 in sem se bal in sem šel ter tvoj talent skril v zemljo. Glej tukaj imaš, kar je tvojega.‹
Pa sem se zbal, in šel sem, in skril sem talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš svoje.
26 Njegov gospodar je odgovoril in mu rekel: ›Ti zlobni in leni služabnik, vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal in zbiram tam, kjer nisem nastlal;
Gospodar njegov mu pa odgovorí in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel;
27 dolžan si bil torej dati moj denar menjalcem in tedaj, ob mojem prihodu, bi jaz svojo lastnino prejel z obrestmi.‹
Torej bi bil moral ti dati srebro moje menjalcem: in kedar bi bil jaz prišel, vzel bi bil svoje z dobičkom.
28 Vzemite mu torej talent in ga dajte temu, ki ima deset talentov.
Vzemite mu torej talent, in dajte tistemu, kteri ima deset talentov.
29 Kajti vsak, kdor ima, mu bo dano in bo imel obilje, toda od tistega, ki nima, bo vzeto proč celó to, kar ima.
Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima.
30 Nekoristnega služabnika pa vrzite v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹
In nepridnega hlapca vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí.
31 Ko bo prišel Sin človekov v svoji slavi in vsi sveti angeli z njim, potem bo sédel na prestol svoje slave,
Kedar pa pride sin človečji v slavi svojej, in vsi sveti angelji ž njim, tedaj se bo usedel na prestol svoje slave.
32 in pred njim bodo zbrani vsi narodi, in oddvojil jih bo ene od drugih, kakor pastir ločuje svoje ovce od koz;
In pred njim se bodo zbrali vsi narodi; in ločil jih bo enega od drugega, kakor odločuje pastir ovce od kozlov.
33 in ovce bo postavil na svojo desno roko, toda koze na levo.
In postavil bo ovce sebi na desno, a kozle na levo.
34 Tedaj bo Kralj rekel tistim na svoji desnici: ›Pridite, blagoslovljeni od mojega Očeta, podedujte kraljestvo, za vas pripravljeno od ustanovitve sveta, ‹
Tedaj poreče kralj tistim na desnici svojej: Pridite, blagoslovljeni očeta mojega! prejmite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta.
35 kajti bil sem lačen in ste mi dali obrok; bil sem žejen in ste mi dali piti; bil sem tujec in ste me sprejeli;
Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen, in napojili ste me; gost sem bil, in sprejeli ste me;
36 nag in ste me oblekli; bil sem bolan in ste me obiskali; bil sem v ječi in ste prišli k meni.‹
Nag, in oblekli ste me; bolen, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni.
37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: ›Gospodar, kdaj smo te videli lačnega in te nahranili ali žejnega in [ti] dali piti?
Tedaj mu bodo odgovorili pravični, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?
38 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli? Ali nagega in te oblekli?
Kedaj smo te pa videli gosta, in smo te sprejeli? ali nagega, in smo te oblekli?
39 Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in prišli k tebi?‹
Kedaj smo te pa videli bolnega, ali v ječi, in smo prišli k tebi?
40 In kralj jim bo odgovoril in rekel: ›Resnično, povem vam: ›V kolikor ste to storili enemu najmanjšemu izmed teh mojih bratov, ste to storili meni.‹‹
In kralj bo odgovoril in jim poreče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjih mojih bratov, storili ste meni.
41 Tedaj bo prav tako rekel tem na levici: ›Odidite od mene, vi prekleti, v večni ogenj, pripravljen za hudiča in njegove angele; (aiōnios g166)
Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in angeljem njegovim. (aiōnios g166)
42 kajti lačen sem bil, pa mi niste dali obroka; žejen sem bil, pa mi niste dali piti;
Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti; žejen, in niste me napojili; gost sem bil, in niste me sprejeli;
43 tujec sem bil, pa me niste sprejeli; nag in me niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali.‹
Nag, in niste me oblekli; bolen, in v ječi, in niste me obiskali.
44 Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: ›Gospodar, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹
Tedaj mu bodo odgovorili tudi oni, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali gosta, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli?
45 Tedaj jim bo odgovoril, rekoč: ›Resnično, povem vam: ›V kolikor tega niste storili enemu izmed teh najmanjših, tega niste storili meni.‹‹
Tedaj jim bo odgovoril, govoreč: Resnično vam pravim, karkoli niste storili enemu teh najmanjih, niste meni storili.
