Matej 22
1 Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel:
Jesus el sifilpa orekmakin kas in pupulyuk ke el kaskas nu sin mwet uh.
2 »Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu
El fahk, “Tokosrai lun God ouinge: Oasr sie tokosra su akoo sie kufwen marut nu sin wen se natul.
3 in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti.
El supwalik mwet kulansap lal in som solama mwet ma solsol tari nu ke kufwen marut uh elos in tuku, tuh elos tia lungse tuku.
4 Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ›Povejte tem, ki so povabljeni: ›Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene. Pridite na svatbo.‹‹
Na el sifilpa supwala kutu pac mwet kulansap in fahk nu selos su solsol: ‘Kufwa luk uh akola tari, cow mukul wowo nutik ac cow fusr ma akfatyeyuk anwuki tari, ac ma nukewa akola. Fahsru nu ke kufwen marut uh!’
5 Toda to so jemali na lahko in odšli [po] svojih poteh, en k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju,
Tusruktu mwet ma solsol uh pilesru na ac oru na lungse lalos uh: sie som nu ke ima lal, sie som nu ke nien kuka lal,
6 preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili.
ac kutu elos sruokya mwet kulansap inge, srunglulos ac onelosi.
7 Toda ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto.
Tokosra sac arulana kasrkusrakak, ac supwala mwet mweun lal ac uniya mwet akmas ingo ac esukak siti selos uh.
8 Potem reče svojim služabnikom: ›Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‹
Na el pangonma mwet kulansap lal ac fahk nu selos, ‘Kufwen marut luk akola, tusruk mwet ma nga tuh suli ah elos tia fal in wi.
9 Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo.
Ke ma inge kowos som nu inkanek uh ac pangonma mwet nukewa kowos ac liyauk we nu ke kufwa uh.’
10 Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko, kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti.
Ouinge mwet kulansap elos som nu inkanek uh ac eisani nufon mwet elos liyauk we, mwet wo ac mwet koluk oana sie; ac iwen marut uh arulana tingtingi ke mwet.
11 In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke
“Na tokosra sac el som in liye mwet su tuku, ac konauk lah sie mwet uh tia nukum nuknuk fal nu ke marut.
12 in mu reče: ›Prijatelj, kako si prišel sèm, ne da bi imel poročno obleko?‹ Ta pa je bil brez besed.
Ac tokosra sac fahk nu sel, ‘Mwet kawuk, kom utyak fuka nu in acn se inge ke kom tia nukum nuknuk fal nu ke marut?’ Tuh wanginna ma mwet sac fahk.
13 Tedaj je kralj rekel služabnikom: ›Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹
Na tokosra sac fahk nu sin mwet kulansap uh, ‘Kapriya nial ac paol, ac sisella nu in acn lohsr likinum uh. El ac fah tung ac ngalis inwihsel we.’”
14 Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.«
Na Jesus el aksafyela pupulyuk se inge ac fahk, “Mwet pus na pangonyuk, a mwet na pu suleyukla.”
15 Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju.
Mwet Pharisee elos som ac tukeni pwapa in sruokilya Jesus ke kutu mwe siyuk kutasrik.
16 In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: »›Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot niti se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‹
Na elos supwala kutu sin mwet lutlut lalos ac oayapa kutu sin mwet in u lal Herod nu yurin Jesus. Elos som ac fahk, “Mwet Luti, kut etu lah kom fahk ma pwaye. Kom luti kas pwaye ke ma lungse lun God, ac tia suk lah acnu fuka nunak lun mwet uh kac, mweyen kom tia wiwimwet.
17 Povej nam torej: ›Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‹«
Fahk nu sesr lah mea nunak lom? Ya ac lain Ma Sap lasr uh mwet uh in moli tax nu sin Caesar, tokosra in acn Rome, ku tia?”
18 Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: »Zakaj me skušate, vi hinavci?
Tusruktu Jesus el akilen pwapa koluk lalos, ac el fahk nu selos, “Kowos mwet wosounkas! Efu kowos ku srike in srifeyu?
19 Pokažite mi davčni denar.« In prinesli so mu denar.
Ase nu sik sie ipin mani ma sang akfalye tax an!” Na elos use sie ac sang nu sel,
20 In reče jim: »Čigava sta ta podoba in napis?«
ac el siyuk selos, “Inen su, ac petsa lun su oan kac inge?”
21 Rečejo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.«
Ac elos fahk, “Ma lun Caesar.” Na Jesus el fahk nu selos, “Fin ouingan, kowos sang nu sel Caesar ma lun Caesar, ac sang nu sin God ma lun God.”
22 Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot.
Ke elos lohng ma inge, elos fwefela kac, ac som lukel.
23 Isti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali,
In len sacna kutu mwet Sadducee tuku nu yurin Jesus. (U se inge lulalfongi mu wangin sifil moulyak tokin misa.)
24 rekoč: »Učitelj, Mojzes je rekel: ›Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹
Elos fahk, “Mwet Luti, Moses el tuh fahk mu mwet se fin misa ac wangin tulik natul, mukul se wien mas sac uh enenu in payukyak sin katinmas sac, in mau oasr tulik natultal su ac fah pangpang ma nutin mas sac uh.
25 Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu.
Tuh oasr tamulel itkosr su muta in acn se inge meet. Mukul se ma matu oemeet uh tuh payuk nwe misa a wangin tulik natul, ouinge mukul se tokol el payukyak sin katinmas sac.
26 Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega.
Ouiya se inge sikyak pac nu sin mukul se akluo, ac mukul se aktolu, nwe sun pac wen se akitkosr.
27 In zadnja od vseh je umrla tudi ženska.
Na tok katinmas sac misa.
28 Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.«
Fin sun len in moulyak lun mwet misa uh, ac mau kien su katinmas sac, mweyen eltal nufon tuh payuk nu sel?”
29 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči.
Na Jesus el topuk ac fahk nu selos, “Kowos arulana tafongla! Mweyen kowos tia etu ke Ma Simusla, ku ke ku lun God.
30 Kajti ob vstajenju se niti ne poročajo niti niso dane v zakon, temveč so kakor Božji angeli v nebesih.
Tuh ke mwet misa elos ac moulyak, elos ac mau oana lipufan inkusrao, ac elos ac tia payuk.
31 Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč:
Ac funu ke moulyak lun mwet misa uh, ya kowos soenna rit ke ma God El fahk nu suwos uh? El fahk mu,
32 ›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‹? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.«
‘Nga God lal Abraham, God lal Isaac, ac God lal Jacob.’ El God lun mwet moul, ac tia lun mwet misa.”
33 In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom.
Ke u lulap sac lohng ma inge, elos arulana fwefela ke luti lal.
34 Toda ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj.
Ke mwet Pharisee elos lohng lah Jesus el kaliya oalin mwet Sadducee, elos fahsreni ac tukeni som nu yurin Jesus.
35 Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel:
Ac sie selos, su pisrla ke Ma Sap, el srike in srife Jesus ke sie mwe siyuk.
36 »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?«
El fahk, “Mwet Luti, pia ma sap se ma yohk oemeet ke Ma Sap uh?”
37 Jezus mu je rekel: »›Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‹
Ac Jesus el fahk nu sel, “‘Kom fah lungse Leum God lom ke insiom kewa, ke ngunum kewa, ac ke nunkom kewa.’
38 To je prva in velika zapoved.
Pa inge ma sap se ma yohk oemeet ac yohk sripa oemeet.
39 Druga pa ji je podobna: ›Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‹
Ma sap se akluo yohk sripa oapana ma se meet an: ‘Kom fah lungse mwet tulan lom oana kom lungse kom sifacna.’
40 Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.«
Ma sap nukewa lal Moses ac mwe luti nukewa lun mwet palu oan ye ma sap luo inge.”
41 Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal,
Ke mwet Pharisee elos srakna tukeni muta, Jesus el siyuk selos,
42 rekoč: »Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?« Rečejo mu: ›Davidov Sin.‹
“Mea kowos nunku ke Christ? Kowos nunku mu el wen nutin su?” Ac elos fahk, “El wen natul David.”
43 Reče jim: »Kako mu torej David v duhu reče Gospod, rekoč:
Na Jesus el siyuk selos, “Fin ouingan, efu ku Ngun tuh oru David elan pangnol, ‘Leum’? Oana ke David el tuh fahk,
44 › Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‹‹
‘Leum God El tuh fahk nu sin Leum luk: Muta siskuk layot, Nwe ke nga filiya mwet lokoalok lom ye niom.’
45 Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?«
Na David el fin pangnol ‘Leum,’ ac fuka tuh Christ elan wen natul David?”
46 In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj.
Wangin sie selos ku in topuk Jesus, ac tukun len sac wangin sie mwet pulaik in sifil siyuk kutena mwe siyuk sel.
