< Matej 14 >
1 Ob tistem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu
2 in rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik. Obujen je od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela.«
3 Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.
4 Kajti Janez mu je rekel: »Zate ni zakonito, da jo imaš.«
5 Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka.
6 Toda ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu.
7 Nakar ji je ta s prisego obljubil dati, karkoli bi prosila.
8 In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: »Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika.«
9 In kralju je bilo žal. Kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana.
10 In poslal je ter v ječi obglavil Janeza.
11 In njegova glava je bila prinesena na velikem pladnju ter dana gospodični in ona jo je odnesla svoji materi.
12 In prišli so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu.
13 Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj. In ko je množica slišala o tem, mu je peš sledila iz mest.
14 In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil prevzet s sočutjem do njih in ozdravil njihove bolne.
15 In ko je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: »To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel. Pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža.«
16 Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba oditi proč, vi jim dajte jesti.«
17 In rekli so mu: »Mi imamo tukaj samo pet hlebov in dve ribi.«
18 Rekel je: »Prinesite jih sèm k meni.«
19 In velel je množici, naj séde na travo in vzel je pet hlebov ter dve ribi in zroč k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebe dal svojim učencem, učenci pa množici.
20 In vsi so jedli in bili nasičeni in od odlomkov, ki so ostali, so pobrali dvanajst polnih košar.
21 In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok.
22 In Jezus je svoje učence nemudoma primoral, naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice.
23 In ko je odpustil množice, je sam posebej odšel na goro, da moli. In ko je prišel večer, je bil tam sam.
24 Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi, kajti bil je nasproten veter.
25 In ob četrti nočni straži je Jezus šel proti njim, hodeč po morju.
26 In ko so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: »To je duh.« In od strahu so zakričali.
27 Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: »Bodite dobre volje, jaz sem, ne bojte se.«
28 In Peter mu je odgovoril ter rekel: »Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi.«
29 In on je rekel: »Pridi.« In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi.
30 Toda ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen. In ko se je začel utapljati, je zavpil, rekoč: »Gospod, reši me.«
31 In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga prijel in mu rekel: »Oh ti maloveren, zakaj si podvomil?«
32 In ko sta prišla na ladjo, je veter ponehal.
33 Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: »Resnično, ti si Božji Sin.«
34 In ko so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret.
35 In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni,
36 in rotili so ga, da bi se lahko samo dotaknili obšiva njegove obleke in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi.
