Matej 12
1 Ob tistem času je šel Jezus na šabatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti.
Mu bilumbu bina, Yesu wuviokila mu tsola ble mu lumbu ki saba. Minlonguki miandi nzala miba mona diawu mikodila ble muingi midia.
2 Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo to, česar ni zakonito početi na šabatni dan.«
Thangu Bafalisi bamona bobo, buna bakamba Yesu: —Tala minlonguki miaku milembo vangi mambu makandama mu lumbu ki saba!
3 Toda rekel jim je: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim,
Vayi Yesu wuba vutudila: —Lutengi ko mambu Davidi kavanga mu thangu niandi ayi bakundi bandi baba nzala?
4 kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom?
Wukota mu Nzo Nzambi; niandi ayi bakundi bandi badia mapha momo matambuku kuidi Nzambi, ka diambu ko niandi ayi bakundi bandi basia ba ko minsua mu dia mapha beni vayi botula kaka banganga Nzambi.
5 Ali niste brali v postavi, kako to, da ob šabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo šabat in so brez krivde?
Voti lutengi ko mu Mina ti mu lumbu ki saba zinganga Nzambi zieti sumuna lumbu ki saba bu zieti sala mu nzo Nzambi. Buna basi vanga nzimbala ko e?
6 Toda povem vam: ›Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‹
Muaki bukiedika ndikulukamba mutu wumosi widi vava viokidi Nzo Nzambi.
7 Toda če bi vedeli, kaj to pomeni: ›Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‹ ne bi obsojali nedolžnih.
Vayi enati luzebi tsundu yi mambu mama: thidi luba batu badi mintima mi kiadi vayi mbengi luthambikanga kaka makaba. Nganu lusia bedisa ko batu bobo basia vanga bila ko.
8 Kajti Sin človekov je Gospod celó šabatnemu dnevu.«
Bila Muana Mutu, niandi pfumu yi lumbu ki saba.
9 In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo.
Bu kabotuka kuna, wuyenda ku nzo awu yi lukutukunu.
10 In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatne dneve?«
Kuna kuba mutu wumosi wuba koko kusioka. Buna banyuvula: —Minsua midi mu belusa mutu mu lumbu ki saba e? Banyuvula bobo mu diambu babaka diluaku di kumfundila.
11 In rekel jim je: »Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na šabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter je dvignil ven?
Yesu wuba vutudila: —Zimbukila mutu wumosi mu beno widi dimemi dimosi kaka vayi ditibukidi mu dibulu dinda mu lumbu ki saba. Buna kalendi tibuka ko ayi ku ditotula ko e?
12 Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na šabatne dneve zakonito delati dobro.«
Keti mutu lutidi dimemi mu mfunu! Bukiedika ndikulu kamba minsua midi mu vanga mamboti mu lumbu ki saba.
13 Tedaj reče človeku: »Iztegni svojo roko.« In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga.
Bosi wukamba kuidi mutu beni: —Nonuna koko kuaku! Mutu beni wunonuna kuawu, ayi, koko kuandi kuba kusioka kufuana banga koko kunkaka.
14 Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali.
Ku nzimunina Bafalisi batotuka, bakutakana muingi batomba diluaku di balenda vondisila Yesu.
15 Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil
Vayi Yesu bu kazaba diawu buna wukatuka vana. Nkangu wunneni wunlandakana ayi, wubelusa batu boso.
16 ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo,
Vayi wuba kandika babika tuba ti niandi nani.
17 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:
Buawu bobo budedikinina mambu mama ma mbikudi Ezayi:
18 ›Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom.
Nzambi wutuba ti tala kisadi kiama kioki ndisobula ndikunzolanga buwombo, niandi wukumbonisanga khini. Ndiela tula pheve ama va niandi ayi wela yamikisa busonga kuidi makanda moso.
19 Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu.
Kalendi zonza ko ayi kalendi yamikina ko. Mbembo andi yilendi wakakana ko mu zinzila
20 Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo pogasil, dokler ne privede sodbe do zmage.
Kalendi kelula ko nti wu fioti wutufuka ayi kalendi zima ko nsifu wu muinda wukidi totula muisi nate kela nungisa busonga
21 In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‹
Makanda moso mela tula diana diawu mu dizina niandi.
22 Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl.
Bannatina mutu wumosi wuba ziphevi zimbimbi, wuba phofo ayi kaba yolukanga ko. Yesu wumbelusa. Buna mutu beni wutona yoluka ayi mona.
23 In vsa množica je bila osupla ter rekla: »Ali ni ta Davidov sin?«
Nkangu woso wusimina ayi wutuba: —Niandi ko Muana Davidi e?
24 Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: »Ta ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, princem hudičev.«
Vayi Bafalisi bu bawa bobo, bakamba: —A Keti mu lulendo lu Belezebuli, pfumu yi ziphevi zimbimbi kalembo totudila ziphevi zimbimbi.
25 Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: »Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala.
Yesu wuzaba mayindu mawu, wuba kamba: —Kipfumu kioso kivasukidi kiawu veka kifueti muangana ayi dioso divula voti yoso nzo yidi yikabana mu yawu veka yilendi zingila ko.
26 In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
Enati satana kukidi satana, keti buna weka wuvasuka mu niandi veka. Buna buevi kipfumu kiandi kilenda zingila e?
27 In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
Enati ndilembo kukila ziphevi zimbimbi mu lulendo lu Belezebuli buna mu lulendo lu nani batu beno bansadilanga mu kuzi kuka e? Diawu, bawu veka bela ba mazuzi meno.
28 Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo.
Vayi enati mu lulendo lu Pheve yi Nzambi ndilembo kukilanga ziphevi zimbimbi, buna Kipfumu ki Nzambi kitudidi nate kuidi beno.
29 Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo.
Voti buevi mutu kalenda kotila mu nzo yi mutu widi ngolo muingi kayiba bima biandi enati kasi tuama kanga ko mutu beni widi ngolo e? Buna bosi kalenda baka buyibila mu nzo andi.
30 Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko.
Woso mutu kambulu yama kithuadi buna mbeni ama. Woso mutu wunkambu kupika yama va kimosi buna niandi wulembo sasikisa.
31 Zatorej vam pravim: ›Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno.
Diawu ndikulukambila: masumu moso ayi mvuezolo woso wulenda lemvokolo vayi botula kaka mvuezolo yintambula Pheve Yinlongo.
32 In kdorkoli govori besedo zoper Sina človekovega, mu bo to odpuščeno; toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu ne v svetu, ki pride.‹ (aiōn g165)
Woso wela yoluka mambu mambimbi mu diambu di Muana Mutu wela lemvokolo, vayi woso wela yoluka mambu mambimbi mu diambu di Pheve Yinlongo kalendi lemvokolo ko mu thangu yayi voti mu thangu yinkuiza. (aiōn g165)
33 Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu.
Tala enati nti widi wumboti buna wela buta mimbutu mimboti voti enati nti widi wumbimbi buna wela buta mimbutu mimbimbi bila banzabilanga nti mu mimbutu miandi.
34 Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré.
Beno luidi mu dikabu di bikusa! Buna buevi bu lenda bela ti beno batu bambimbi lulenda tuba mambu mamboti? Bila mu mambu momo mafulukidi mu ntima muawu mueti ba mambu meti tuba mutu.
35 Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari.
Mutu wumboti weta tuba mambu mamboti momo madi mu kiuka kiandi kimboti. Vayi mutu wumbimbi weti tuba mambu mambimbi momo madi mu kiuka kiandi kimbimbi.
36 Toda povem vam: ›Za vsako prazno besedo, ki jo bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‹
Ndikulukamba ti mu lumbu kitsambusu, batu bela sambusu mu diambu di mambu moso maphamba momo batuba.
37 Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
Bila mu mambu maku wela kitudulu wusonga ayi wela bedosolo.
38 Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: »Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.«
Buna ndambu minsoniki mi Mina minkaka ayi Bafalisi bayiza tambula minsua mu yoluka. Bawu bankamba: —Nlongi, tutidi wuvanga kumu kimosi!
39 Toda odgovoril jim je in rekel: »Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona.
Yesu wuba vutudila: —Nkuna wu batu bambimbi ayi bakambulu bakuikama bawu bantomba kumu! Balendi kumvana kinkaka ko. Vayi botula kaka kioki kivangama mu mbikudi Zonasi!
40 Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.
Bila bobuawu Zonasi kakadila mu vumu ki mbizi yinneni bilumbu bitatu ayi mabuilu matatu, buawu bobo Muana Mutu, kela kadila ku tsi ntoto bilumbu bitatu ayi mabuilu matatu.
41 Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona.
Mu lumbu kitsambusu, basi Ninive bela telama va kimosi ayi batu ba thangu yayi ayi bela kuba zengila nkanu bila bawu babalula mintima thangu Zonasi kaba longa. Vayi tala vava vadi ayi mutu wumosi wulutidi Zonasi.
42 Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon.
Mu lumbu kitsambusu ntinu wunketo wu sude wela telama va kimosi ayi batu ba thangu yayi ayi wela kuba zengila nkanu bila niandi wuba ku buala buidi thama muingi kiza wa mambu ma diela ma Solomo. Vayi tala vava vadi ayi mutu wumosi wulutidi Solomo.
43 Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde.
—Mu thangu pheve yimbimbi yitotukidi mu mutu, buna yindiengilanga mu bibuangu bi yuma mu tomba buangu kivundila. Vayi enati kakadi baka buangu,
44 Potem reče: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‹ In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno.
buna yintubanga: “Bika ndivutuka mu nzoꞌama yoyi ndibika.” Mu thangu yela vutuka ayi yela bata nzo beni yikambulu mutu, yikombolo ayi yimana kubuku.
45 Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.«
Buna pheve beni yoyi yimbimbi yela tomba tsambuadi di ziphevi zinkaka ziozi zimviokidi nganzi; bu ziela kota ayi ziela vuanda muna. Diawu, khadulu yi mutu wowo yela ba yimbimbi viokila yoyi yitheti. Bobo buela bela mu diambu di tsungi yayi yimbimbi.
46 Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim.
Mu thangu Yesu kaba tuba kuidi nkangu wu batu, tala, ngudi andi ayi bakhomba bandi batelama ku nganda, bazola solula yandi.
47 Potem mu je nekdo rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.«
Mutu wumosi wuyiza kunkamba: —Tala ngudi aku ayi bakhomba ziaku batelimini ku nganda, batidi solula yaku!
48 Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: »Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?«
Yesu wumvutudila: —Nani ngudi ama? Banani bakhomba ziama?
49 In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje!
Mbadi wusonga minlonguki miandi nlembo ayi wukamba: Tala, ngudi ama ayi bakhomba ziama bawu baba.
50 Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.«
Bila woso mutu wumvanganga luzolo lu Dise diama didi ku Diyilu, niandi khombꞌama yi bakala, khombꞌama yi nketo ayi ngudi ama.
