Matej 12
1 Ob tistem času je šel Jezus na šabatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti.
Mme erile ka lobaka loo, ka letsatsi le-ngwe Jesu a tsamaya a raletse masimo a mabele le barutwa ba gagwe. Go ne go le letsatsi la Sabata, letsatsi la Sejuta la kobamelo-Modimo, barutwa ba gagwe ba ne ba tshwerwe ke tlala, jalo ba simolola go roba diako tsa mabele ba a ja.
2 Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo to, česar ni zakonito početi na šabatni dan.«
Mme Bafarasai bangwe ba ba bona ba dira jalo mme ba go tlhabantsha ba re, “Barutwa ba gago ba tlola molao. Ba roba go le Sabata.”
3 Toda rekel jim je: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim,
Mme Jesu a ba raya a re, “A ga lo ise nke lo bo lo bale se Kgosi Dafide o neng a se dira fa a bolailwe ke tlala le ditsala tsa gagwe?
4 kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom?
O na a tsena mo Tempeleng mme ba a ja senkgwe se se faphegileng se se letleletsweng baperesiti fela. Moo le gone e ne e le go tlola molao!
5 Ali niste brali v postavi, kako to, da ob šabatnih dneh duhovniki v templju skrunijo šabat in so brez krivde?
Gape a ga lo ise nke lo bo lo bale mo molaong wa ga Moshe ka fa baperesiti ba ba mo tirong mo Tempeleng, ba ka dirang ka teng go le Sabata?
6 Toda povem vam: ›Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‹
Mme ammaaruri, mongwe o fano yo o mogolo go Tempele!
7 Toda če bi vedeli, kaj to pomeni: ›Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‹ ne bi obsojali nedolžnih.
Mme fa lo ka bo lo itsile tlhaloso ya temana ya lokwalo lo lo reng, ‘Ke batla gore lo nne kutlwelobotlhoko go feta jaaka ke batla dimpho tsa lona,’ lo ka bo lo sa sekisa ba ba senang molato.
8 Kajti Sin človekov je Gospod celó šabatnemu dnevu.«
Gonne Morwa Motho, ke Morena le wa Sabata tota.”
9 In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo.
Mme ka nako eo a ya kwa ntlung ya thuto,
10 In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatne dneve?«
Mme teng koo a bona monna yo o golafetseng seatla. Bafarasai ba botsa Jesu ba re, “A go letleletswe go fodisa ka letsatsi la Sabata?” (Tota ba ne ba solofetse gore o tlaa re, “Ee”, gore ba tle ba mo tshware).
11 In rekel jim je: »Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na šabatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter je dvignil ven?
Hong Jesu a fetola a re; “Fa o ne o na le nku e le yosi fela, ya be e wela mo sedibeng go le Sabata, a o no o ka dira gore o e falotshe ka letsatsi leo? Ee tota o no o ka dira jalo.
12 Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na šabatne dneve zakonito delati dobro.«
Mme motho o tlhwatlhwa-kgolo thata jang go feta nku! Ee go siame go dira tshiamo ka Sabata!”
13 Tedaj reče človeku: »Iztegni svojo roko.« In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga.
Mme a raya monna yoo a re, “Otlolola lebogo la gago.” Mme ya re a le otlolola, seatla sa gagwe sa itekanela, fela jaaka se sengwe!
14 Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali.
Mme, Bafarasai ba bitsa phuthego go loga maano a ka fa ba ka tshwarang le go bolaya Jesu ka teng.
15 Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil
Mme a itse leano le ba neng ba le loga, mme a tswa mo ntlung ya thuto a setswe morago ke bontsi. A fodisa botlhe ba ba lwalang mo go bone,
16 ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo,
mme a ba tlhagisa gore ba seka ba anamisa mafoko kaga dikgakgamatso tsa gagwe.
17 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:
Se se diragaditse seporofeso sa ga Isaia se se buang ka ga Jesu se re.
18 ›Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom.
“Bonang motlhanka wa me. Bonang yo ke mo itshenketseng. Ke moratwi wa me, yo mowa wa me o itumelang mo go ene, ke tlaa tsenya mowa wa me mo go ene o tlaa atlhola dichaba.
19 Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu.
Ga a lwe e bile ga a goe; ga a tlhatlose lentswe la gagwe!
20 Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo pogasil, dokler ne privede sodbe do zmage.
Ga a repitletse ba ba bokoa, kgotsa go timola tsholofelo e potlana; o tlaa wetsa ntwa ya gagwe yotlhe ka phenyo,
21 In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‹
mme leina la gagwe le tlaa nna tsholofelo ya lefatshe lotlhe.”
22 Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl.
Mme ga leriwe kwa go Jesu monna yo o tsenyweng ke badimo, a le sefofu a bile a le semumu, mme Jesu a mo fodisa gore a bue a ba a bone.
23 In vsa množica je bila osupla ter rekla: »Ali ni ta Davidov sin?«
Bontsintsi jwa batho ba gakgamala ba re, “Kgotsa Jesu ke Mesia.”
24 Toda ko so farizeji to slišali, so rekli: »Ta ne izganja hudičev, razen z Bélcebubom, princem hudičev.«
Mme e rile fa Bafarasai ba utlwa kaga kgakgamatso e ba re, “O ka kgoromeletsa mewa e e maswe ntle ka gore ke Satane, kgosi ya mewa e e maswe.”
25 Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: »Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala.
Jesu a itse megopolo ya bone mme a fetola a re, “Bogosi jo bo kgaoganyeng bo felela ka go pheretlhana. Motse kgotsa lolwapa lo lo ikgaoganyang ga lo ka ke lwa ema.
26 In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
Mme fa Satane a kgoromeletsa Satane ntle, o a itwantsha o bile o senya bogosi jwa gagwe.
27 In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
Mme fa e le gore lwa re, ke goromeletsa mewa e e maswe ntle, ka go dirisa dinonofo tsa ga Satane, jaanong batho ba lona ba dirisa nonofo efe go e kgoromeletsa ntle? A ba arabele ka fa lo mpegang molato ka teng.
28 Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo.
Mme fa ke kgoromeletsa mewa e e maswe ntle ka Mowa wa Modimo, hong bogosi jwa Modimo bo tsile mo go lona.
29 Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo.
Motho ga a ka ke a thopa bogosi jwa ga Satane kwa ntleng ga gore a golege Satane pele. Ke gone fela mewa ya gagwe e e maswe e ka kgoromelediwang ntle a sena go golegwa.
30 Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko.
Le fa e le mang yo o sa nthuseng o nkutlwisa botlhoko.
31 Zatorej vam pravim: ›Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno.
“Mme le fa e le mang yo o ntlhapatsang kgotsa a bua sebe sengwe fela, o tlaa itshwarelwa tsotlhe, fa e se se sengwe fela: go bua bosula kgatlhanong le Mowa o o Boitshepo ga go na go itshwarelwa mo lefatshing leno, le fa e le mo lefatshing le le tlang. (aiōn g165)
33 Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu.
“Setlhare se lemogwa ka loungo lwa sone. Setlhare se se tlhophilweng mo mofuteng o o faphegileng se ungwa loungo lo lo siameng; mefuta e e seng yone ga e ungwe loungo lo lo siameng.
34 Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré.
Losika lwa dinoga ke lona! Batho ba ba bosula jaaka lona ba ka bua se se molemo le tshiamo jang? Gonne pelo ya motho e laola puo ya gagwe.
35 Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari.
Puo e e molemo ya motho e senola mahumo a a mo go ene. Motho yo o pelo e bosula o tletse botlhole le puo ya gagwe e a bo supa.
36 Toda povem vam: ›Za vsako prazno besedo, ki jo bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‹
Mme ke lo bolelela se, gore lo tlamega go arabela lefoko lengwe le lengwe le lo le buang la boithamako ka letsatsi la katlholo.
37 Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
“Mafoko a lona a supa se se tlaa lo diragalelang ka nako eo: lo ka nna lwa siamisiwa kgotsa lwa sekisiwa ka one.”
38 Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: »Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.«
Letsatsi lengwe baeteledipele ba Sejuta le Bafarasai bangwe, ba tla kwa go Jesu ba mo kopa go bona kgakgamatso go supa gore a ke ene Mesia tota.
39 Toda odgovoril jim je in rekel: »Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona.
Mme Jesu a fetola a re, “Sechaba se se bosula se se senang tumelo ke sone fela se ne se ka kopa bosupi bongwe gape; mme bope ga bo kitla bo dirwa fa e se fela se se neng sa diragalela moporofiti Jona! Gonne fela jaaka Jona a ne a le mo mpeng ya leruarua malatsi a le mararo le masigo a le mararo, jalo he, nna Morwa Motho, ke tlaa nna mo mpeng ya lefatshe malatsi a le mararo le masigo a le mararo.
40 Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje.
41 Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona.
Banna ba Ninefe ba tlaa ema kgatlhanong le chaba e kwa tshekong ba lo bona molato. Gonne e rile fa Jona a ba rerela ba ne ba sokologa mo ditseleng tsa bone tsotlhe tse di bosula ba boela mo Modimong. Mme jaanong yo mogolo go feta Jona o fano mme lo gana go mo dumela.
42 Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon.
“Kgosigadi ya Sheba e tlaa emelana le chaba e, e e bona molato; gonne o dule kwa lefatshing le le kgakala go tla go utlwa botlhale jwa ga Solomone, mme jaanong yo mogolo go feta Solomone o fano; mme lo gana go mo dumela.
43 Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde.
“Chaba e e bosula e, e tshwana le motho a tsenywe ke mowa o o maswe. Gonne fa mowa o o maswe o tswa mo go ene, o ya mo dikakeng ka lobakanyana, o senka boikhutso mme o seke o bo bone. Mme o re, ‘Ke tlaa boela kwa mothong yo ke neng ke tswa mo go ene’ o boe o fitlhele pelo ya motho yoo e le phepa e bile e sena sepe mo teng! Mme mowa o o maswe o bone mewa e mengwe e supa e e bosula go o gaisa, mme yotlhe e tsene motho yoo e nne mo go ene. Mme a bife go gaisa pele.”
44 Potem reče: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‹ In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno.
45 Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.«
46 Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim.
Ka Jesu a na a bua mo ntlung e e tletseng batho, mmaagwe le bomonnawe ba ne, ba le kwa ntle kwa, ba batla go bua nae. Mme erile mongwe a mmolelela gore ba foo,
47 Potem mu je nekdo rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.«
48 Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: »Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?«
a fetola a re, “Mme ke Mang? Bonnake ke bomang?”
49 In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje!
A supa barutwa ba gagwe a re, “Bonang! Mme le bonnake ke ba.”
50 Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.«
Mme a oketsa ka gore, “Le fa ele mang yo o reetsang Rre kwa Legodimong ke nnake, kgaitsadiake le mme.”
