Marko 6
1 In od tam je odšel ven ter prišel v svojo lastno deželo, in njegovi učenci so mu sledili.
Et egressus inde, abiit in patriam suam: et sequebantur eum discipuli sui:
2 In ko je prišel šabatni dan, je začel učiti v sinagogi, in mnogi, ki so ga poslušali, so bili osupli, rekoč: »Od kod ima ta človek te besede? In kakšna je ta modrost, ki mu je dana, da so po njegovih rokah storjena celó takšna mogočna dela?
et facto sabbato coepit in synagoga docere: et multi audientes admirabantur in doctrina eius, dicentes: Unde huic haec omnia? et quae est sapientia, quae data est illi: et virtutes tales, quae per manus eius efficiuntur?
3 Ali ni to tesar, Marijin sin, brat Jakoba in Jozéja in od Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj z nami?« In pohujševali so se nad njim.
Nonne hic est faber, filius Mariae, frater Iacobi, et Ioseph, et Iudae, et Simonis? nonne et sorores eius hic nobiscum sunt? Et scandalizabantur in illo.
4 Toda Jezus jim je rekel: »Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in med svojim lastnim rodom in v svoji lastni hiši.«
Et dicebat illis Iesus: Quia non est propheta sine honore nisi in patria sua, et in domo sua, et in cognatione sua.
5 In tam ni mogel storiti nobenega mogočnega dela, razen da je svoje roke položil na nekaj bolnih ljudi in jih ozdravil.
Et non poterat ibi virtutem ullam facere, nisi paucos infirmos impositis manibus curavit:
6 In čudil se je zaradi njihove nevere. In odšel je naokoli po vaseh ter učil.
et mirabatur propter incredulitatem eorum, et circuibat castella in circuitu docens.
7 In k sebi je poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva, in dal jim je oblast nad nečistimi duhovi
Et vocavit duodecim: et coepit eos mittere binos, et dabat illis potestatem spirituum immundorum.
8 in jim zapovedal, da naj na svojo pot ne jemljejo ničesar razen zgolj palice; ne malhe, ne kruha, ne denarja v svoji mošnji,
Et praecepit eis ne quid tollerent in via, nisi virgam tantum: non peram, non panem, neque in zona aes,
9 temveč naj bodo obuti v sandale in naj ne oblečejo dveh plaščev.
sed calceatos sandaliis, et ne induerentur duabus tunicis.
10 In rekel jim je: »V kateremkoli kraju vstopite v hišo, tam ostanite, dokler ne odidete iz tega kraja.
Et dicebat eis: Quocumque introieritis in domum: illic manete donec exeatis inde:
11 Kdorkoli pa vas ne bo sprejel niti vas ne bo poslušal, ko odidete od tam, otresite prah pod vašimi stopali v pričevanje proti njim. Resnično, povem vam: ›Bolj znosno bo za Sódomo in Gomóro na dan sodbe, kakor za to mesto.‹«
quicumque non receperint vos, nec audierint vos, exeuntes inde, excutite pulverem de pedibus vestris in testimonium illis.
12 In odšli so ven ter oznanjali, da naj bi se ljudje pokesali.
Et exeuntes praedicabant ut poenitentiam agerent:
13 In izgnali so mnogo hudičev in z oljem mazilili mnoge, ki so bili bolni in jih ozdravili.
et daemonia multa eiiciebant, et ungebant oleo multos aegros, et sanabantur.
14 In kralj Herod je slišal o njem; (kajti njegovo ime je bilo razglašeno povsod) in rekel: »Da je bil Janez Krstnik obujen od mrtvih in zato se v njem kažejo mogočna dela.«
Et audivit rex Herodes, (manifestum enim factum est nomen eius) et dicebat: Quia Ioannes Baptista resurrexit a mortuis: et propterea virtutes operantur in illo.
15 Drugi so rekli: »Da je Elija.« Drugi pa so rekli: »Da je prerok ali kakor eden izmed prerokov.«
Alii autem dicebant: Quia Elias est. Alii vero dicebant: Quia propheta est, quasi unus ex prophetis.
16 Toda ko je Herod slišal o tem, je rekel: »To je Janez, ki sem ga obglavil. Obujen je od mrtvih.«
Quo audito Herodes ait: Quem ego decollavi Ioannem, hic a mortuis resurrexit.
17 Kajti sam Herod je poslal in zgrabil Janeza ter ga zvezal v ječi zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo poročil.
Ipse enim Herodes misit, ac tenuit Ioannem, et vinxit eum in carcerem propter Herodiadem uxorem Philippi fratris sui, quia duxerat eam.
18 Kajti Janez je rekel Herodu: »Zate ni zakonito, da imaš ženo svojega brata.«
Dicebat enim Ioannes Herodi: Non licet tibi habere uxorem fratris tui.
19 Zato je imela Herodiada proti njemu spor in bi ga ubila, toda ni mogla,
Herodias autem insidiabatur illi: et volebat occidere eum, nec poterat.
20 kajti Herod se je bal Janeza, ker je vedel, da je bil pravičen človek in svet in ga je spoštoval; in ko ga je poslušal, je storil mnoge stvari, poslušal pa ga je rade volje.
Herodes enim metuebat Ioannem, sciens eum virum iustum et sanctum: et custodiebat eum, et audito eo multa faciebat, et libenter eum audiebat.
21 Ko pa je prišel primeren dan, da je Herod na svoj rojstni dan pripravil večerjo svojim velikašem, visokim stotnikom in upravnikom posestev Galileje,
Et cum dies opportunus accidisset, Herodes natalis sui coenam fecit principibus, et tribunis, et primis Galilaeae.
22 in ko je vstopila hči od že omenjene Herodiade in plesala ter ugajala Herodu in tem, ki so sedeli z njim, je kralj rekel gospodični: »Prosi me, karkoli si želiš in ti bom to dal.«
cumque introisset filia ipsius Herodiadis, et saltasset, et placuisset Herodi, simulque recumbentibus; rex ait puellae: Pete a me quod vis, et dabo tibi:
23 In prisegel ji je: »Karkoli me boš prosila, ti bom to dal, do polovice svojega kraljestva.«
et iuravit illi: Quia quidquid petieris dabo tibi, licet dimidium regni mei.
24 In odšla je in rekla svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstnika.«
Quae cum exisset, dixit matri suae: Quid petam? At illa dixit: Caput Ioannis Baptistae.
25 In nemudoma je z naglico vstopila h kralju ter prosila, rekoč: »Hočem, da mi v kratkem na velikem pladnju izročiš glavo Janeza Krstnika.«
Cumque introisset statim cum festinatione ad regem, petivit dicens: Volo ut protinus des mihi in disco caput Ioannis Baptistae.
26 In kralj je bil silno žalosten, vendar je zaradi svoje prisege in zaradi teh, ki so sedeli z njim, ni hotel zavrniti.
Et contristatus est rex propter iusiurandum: sed propter simul discumbentes noluit eam contristare:
27 In kralj je takoj poslal rablja ter ukazal, da se prinese njegova glava; in ta je odšel ter ga v ječi obglavil
et misso spiculatore praecepit afferri caput eius in disco. Et decollavit eum in carcere,
28 in na velikem pladnju prinesel njegovo glavo ter jo dal gospodični, gospodična pa jo je dala svoji materi.
et attulit caput eius in disco: et dedit illud puellae, et puella dedit matri suae.
29 Ko so njegovi učenci slišali o tem, so prišli in vzeli njegovo truplo in ga položili v grobnico.
Quo audito, discipuli eius venerunt, et tulerunt corpus eius: et posuerunt illud in monumento.
30 In apostoli so se skupaj zbrali k Jezusu ter mu povedali vse stvari, tako kaj so delali, kakor kaj so učili.
Et convenientes Apostoli ad Iesum, renunciaverunt ei omnia, quae egerant, et docuerant.
31 In rekel jim je: »Pridite sami, ločeno, na zapuščen kraj in nekaj časa počijte, « kajti tam so bili mnogi, ki so prihajali in odhajali in niso imeli nobenega prostega časa, niti toliko, da bi jedli.
Et ait illis: Venite seorsum in desertum locum, et requiescite pusillum. Erant enim qui veniebant et redibant multi: et nec spatium manducandi habebant.
32 In skrivoma so z ladjo odpluli na zapuščen kraj.
Et ascendentes in navim, abierunt in desertum locum seorsum.
33 Množica pa jih je videla odhajati in mnogi so ga poznali in iz vseh mest so peš tekli tja ter jih prehiteli in skupaj prišli k njemu.
Et viderunt eos abeuntes, et cognoverunt multi: et pedestres de omnibus civitatibus concurrerunt illuc, et praevenerunt eos.
34 Ko pa je Jezus prišel ven, je zagledal mnogo ljudi in bil prevzet s sočutjem do njih, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in začel jih je učiti mnogo stvari.
Et exiens vidit turbam multam Iesus: et misertus est super eos, quia erant sicut oves non habentes pastorem, et coepit docere multa.
35 Ko pa je dan davno minil, so k njemu prišli njegovi učenci in rekli: »To je zapuščen kraj in sedaj je čas davno potekel;
Et cum iam hora multa fieret, accesserunt discipuli eius, dicentes: Desertus est locus hic, et iam hora praeteriit:
36 pošlji jih proč, da lahko gredo naokoli po deželi in v vasi in si kupijo kruha zase, kajti nič nimajo za jesti.«
dimitte illos, ut euntes in proximas villas, et vicos, emant sibi cibos, quos manducent:
37 Odgovoril je in jim rekel: »Dajte jim vi jesti.« Oni pa so mu rekli: »Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?«
Et respondens ait illis: Date illis vos manducare. Et dixerunt ei: Euntes emamus ducentis denariis panes, et dabimus illis manducare.
38 Reče jim: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte.« In ko so vedeli, so rekli: »Pet in dve ribi.«
Et dicit eis: Quot panes habetis? ite, et videte. Et cum cognovissent, dicunt: Quinque, et duos pisces.
39 In ukazal jim je, naj se vsi po skupinah posedejo na zeleno travo.
Et praecepit illis ut accumbere facerent omnes secundum contubernia super viride foenum.
40 In posedli so se v vrstah, po sto in po petdeset.
Et discubuerunt in partes per centenos, et quinquagenos.
41 Ko je vzel pet hlebov in dve ribi, je pogledal gor v nebo in blagoslovil in razlomil hlebe in jih dal svojim učencem, da jih postavijo prednje; in dve ribi je razdelil med njih vse.
Et acceptis quinque panibus et duobus pisces, intuens in caelum, benedixit, et fregit panes, et dedit discipulis suis, ut ponerent ante eos: et duos pisces divisit omnibus.
42 In vsi so jedli in bili nasičeni.
Et manducaverunt omnes, et saturati sunt.
43 In pobrali so dvanajst polnih košar odlomkov in od rib.
Et sustulerunt reliquias, fragmentorum duodecim cophinos plenos, et de piscibus.
44 Teh pa, ki so jedli od hlebov, je bilo okoli pet tisoč mož.
Erant autem qui manducaverunt quinque millia virorum.
45 In svoje učence je nemudoma primoral, da gredo v ladjo in da gredo naprej, na drugo stran, v Betsajdo, medtem ko je on odpustil množico.
Et statim coegit discipulos suos ascendere navim, ut praecederent eum trans fretum ad Bethsaidam, dum ipse dimitteret populum.
46 In ko jih je odpustil, je odšel na goro molit.
Et cum dimisisset eos, abiit in montem orare.
47 Ko pa je prišel večer, je bila ladja na sredi morja, on sam pa na kopnem.
Et cum sero esset, erat navis in medio mari, et ipse solus in terra.
48 In videl jih je garati v veslanju, kajti veter jim je bil nasproten. In okoli četrte nočne straže je prihajal k njim, hodil je po morju in bi šel mimo njih.
Et videns eos laborantes in remigando, (erat enim ventus contrarius eis) circa quartam vigiliam noctis venit ad eos ambulans supra mare: et volebat praeterire eos.
49 Toda ko so ga videli hoditi po morju, so domnevali, da je bil to duh in so zakričali,
At illi ut viderunt eum ambulantem supra mare, putaverunt phantasma esse, et exclamaverunt.
50 kajti vsi so ga videli in so bili zaskrbljeni. On pa je z njimi takoj spregovoril in jim reče: »Bodite dobre volje; jaz sem, ne bojte se.«
Omnes enim viderunt eum, et conturbati sunt. Et statim locutus est cum eis, et dixit eis: Confidite, ego sum, nolite timere.
51 In vzpel se je k njim na ladjo in veter je ponehal in v sebi so bili zelo osupli, prekomerno in so se čudili.
Et ascendit ad illos in navim, et cessavit ventus. Et plus magis intra se stupebant:
52 Kajti niso še preudarili čudeža s hlebi, ker je bilo njihovo srce zakrknjeno.
non enim intellexerunt de panibus: erat enim cor eorum obcaecatum.
53 Ko pa so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret in se približali obali.
Et cum transfretassent, venerunt in terram Genesareth, et applicuerunt.
54 In ko so prišli z ladje, so ga nemudoma spoznali
Cumque egressi essent de navi, continuo cognoverunt eum:
55 in tekli naokoli prek celotnega področja in začeli s seboj nositi v posteljah te, ki so bili bolni, kjer so slišali, da se je nahajal.
et percurrentes universam regionem illam, coeperunt in grabatis eos, qui se male habebant, circumferre, ubi audiebant eum esse.
56 In kamorkoli je vstopil, v vasi ali mesta ali deželo, so na ulice polagali bolne in ga rotili, da bi se lahko dotaknili vsaj roba njegove obleke. In tako veliko, kot se ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni.
Et quocumque introibat, in vicos, vel in villas, aut civitates, in plateis ponebant infirmos, et deprecabantur eum, ut vel fimbriam vestimenti eius tangerent, et quotquot tangebant eum, salvi fiebant.
