Marko 4
1 In ponovno je začel učiti ob morski obali, in tam se je k njemu zbrala velika množica, tako da je vstopil na ladjo in [na njej] sedel na morju; celotna množica pa je bila ob morju na kopnem.
Mari aje ino bezizi anome tize ta Asere ani winme, ma ribee Ujerusalem ma chukuno anabu uwara nikyerainge maniwii.
2 In s prispodobami jih je učil mnoge stvari in jim s svojim naukom govoril:
Mare aje tibe yau, maze inu buu maguwe itilem tilem maguwe ana.
3 »Prisluhnite: ›Glejte, sejalec je odšel sejat,
Kunna nii u na tibira masuri atibira?
4 in pripetilo se je, medtem ko je sejal, da je nekaj padlo poleg poti in prišla je perjad neba in to pozobala.
Samabira ire esana iresa una ignyin eyitingi.
5 In nekaj je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo dovolj zemlje; in je takoj pognalo, ker ni imelo nobene globine zemlje,
Ire isaname yarizo adezi upanbara inka uwui wa tusa idusa iwa.
6 toda ko je sonce vzšlo, je bilo ožgano; in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
Sa uwi watusa idusa awa.
7 In nekaj je padlo med trnje in trnje je zraslo in ga zadušilo in ni obrodilo sadu.
Ire ya rizi, ire kana ikame ahiri inpime daki yawuna uhoba.
8 Drugo pa je padlo na dobro zemljo in rodilo sad, ki je pognal in se povečeval; in obrodilo, nekatero trideseterno in nekatero šestdeseterno in nekatero stoterno.‹«
Ire ya rizi adizi ariri inya biho akuro atataru ire akuro ta tasi ire aino aino.
9 In rekel jim je: »Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.«
Anu ati anatitui tu kunna me na wa kunna wa wuzi katuma neinni imumume sawa kunna.
10 Ko je bil sam, so ga ti, ki so bili z dvanajsterimi okoli njega, vprašali o prispodobi.
Uganiya sa Yesu ma ciki nana a hana kadura ka meme anu kirau in kare ukasume wa iki me nyanini imumu ibiyau bi sa mazi ni bo iru.
11 Rekel jim je: »Vam je dano, da poznate skrivnost Božjega kraljestva, toda tem, ki so zunaj, so vse te stvari prikazane v prispodobah,
Shime ma hiri shi iboke shi imumbesa ira Asesere i sa wa zome nan shi ba sa dai ma buka.
12 da bi z gledanjem lahko videli, pa ne zaznali; in s poslušanjem lahko slišali, pa ne razumeli; da se ne bi kadarkoli spreobrnili in bi jim bili njihovi grehi odpuščeni.«
Wa di hiri a wada ira ini? wadi kunna e wa wadi caki imumbesa wa kunna
13 In rekel jim je: »Ali ne razumete te prispodobe? In kako boste potem razumeli vse prispodobe?
Ma gwawe indaki ya kunna imumbesa mabuka shi ba ide wa aneni iri Asere.
14 Sejalec seje besedo.
Unu cobo isana igenneme tize ta Asere tini barki ini mumbesa abeziwe inime.
15 In ti so tisti ob poti, kjer je bila posejana beseda, toda ko so jo slišali, takoj pride Satan in vzame besedo, ki je bila posejana v njihova srca.
Aye wazi kasi i sana ya rinzo una barki wakunna tize ta Asere dibe wazowe ina bangu iveteme niba.
16 In ti so prav tako tisti, ki so posejani na kamnita tla; ko so slišali besedo, jo takoj z veseljem sprejmejo,
Anabu wazi kaniya isanasa ya rizo upambara inka uwui wa tusa inki we vati.
17 v sebi pa nimajo korenine in tako zdržijo le nekaj časa. Kasneje, ko zaradi besede nastaneta stiska ali preganjanje, pa so takoj pohujšani.
Wazi kasi andebesa wa kaba tize ta Asere wenno iri mumu ya hira ibiyau wa zome inna bangu zetiminiba.
18 In ti so tisti, ki so posejani med trnje; tisti, ki slišijo besedo,
Isanasa ya rizi ikanu ineini anabu sa wakunna tize ta Asereme.
19 in skrbi tega sveta, zapeljivost bogastev in poželenja po drugih stvareh vstopijo, zadušijo besedo in ta postane brezplodna. (aiōn g165)
Adezusa a cere anu ine eni ya unni geme na nu una urunta wa kati anabu ukunna u tize ta Asereme. (aiōn g165)
20 In ti so tisti, ki so posejani na dobra tla; takšni, ki slišijo besedo in jo sprejmejo ter obrodijo sad, nekateri trideseternega, nekateri šestdeseternega in nekateri stoternega.«
Kasi andebesa wa kabi tize ta Asere we wani kasi isana sa yarizo adizariri wa niza iburi irir ire kuro ataru ire aguro utasi ire mi ino.
21 In rekel jim je: »Ali se sveča prinese, da se postavi pod mernik ali pod posteljo? In ali se ne postavi na svečnik?
Yesu ma bukiwe innu guna adatawu ura upitila a inpi ine gira nani aka a inpi ini so ene a masama e.
22 Kajti nič ni skrito, kar ne bo jasno pokazano; niti nič ni bilo obdržano tajno, razen da bi postalo znano.
Indaki ire imumu irani sa izi mubunzi sa daki inki tasi ini ba anu haze ushi tire tize.
23 Če ima katerikoli človek ušesa, da slišijo, naj posluša.«
Vati anatitui tu unna na makuna da besa daki ma kunna ba ade ame.
24 Rekel jim je: »Pazite, kaj poslušate; s kakršno mero merite, tako vam bo odmerjeno; in vam, ki slišite, vam bo dano več.
Mkuri mabukawe inoguna imu dusa wa guta me une uni, uni adegutuwen harma atinkuweni.
25 Kajti kdor ima, njemu bo dano; kdor pa nima, bo od njega vzeto celó to, kar ima.«
Desa mazini adi kinkimeni da sa ma zo mani ade kabi a cheki enime.
26 In rekel je: »Božje kraljestvo je takšno, kot če bi človek v zemljo vrgel seme,
Yesu ma reje ini gusa tize ta Asere tize kaniya unu wuza otibira uru umeme.
27 in bi spal in vstajal ponoči ter podnevi in seme bi pognalo in raslo, da sam ne ve kako.
Amori ahiri unu ugenome mada urusame indabesa aru uru uzi ba har asani usanna ahira.
28 Kajti zemlja sama od sebe prinaša sad; najprej bilko, potem klas in nató polno žita v klasu.
Adizi ata anya bisana biriri gusi iriri ma e inyanice iriri sa adi irin nini me merun.
29 Toda ko sad obrodi, takoj pošlje srp, kajti prišla je žetev.«
Uganiya sa ya hina maka ma imumu uwesi maka barki ya hina.
30 In rekel je: »S čim naj primerjamo Božje kraljestvo? Ali s kakšno primerjavo naj ga primerjamo?
Yesu ma buki madi bezuwe anabu aneni barki watinka nani ma bezuwe uya anu rusa sa wada rusa ba.
31 Podobno je zrnu gorčičnega semena, ki je, ko je posejano v zemljo, manjše od vseh semen, ki so v zemlji;
Wazi kasi isana icicinci sa una tibira ma ha maka bira uru uwu iriri.
32 toda ko je posejano, zraste in postane večje od vseh zelišč in poganja ven velike mladike, tako da lahko pod njegovo senco prenočuje perjad neba.«
Akabiri ini iki isuri hari iwu ure memerun ulambume.
33 In z mnogimi takšnimi prispodobami jim je govoril besedo, kakor so jo bili zmožni slišati.
Yesu ma reje inu bo uwe tasi timumu gbardan sa ma bezuzu we tene barki kati wa perkeme ba.
34 Toda brez prispodobe jim ni govoril. Ko pa so bili sami, je svojim učencem pojasnil vse besede.
Madaki beziziwe inka mazi nan na hana akatuma ka meme wa daki wa cukuno wa zi vati ani gino makama ma bukuwe vati imumbesa ize.
35 In istega dne, ko je prišel večer, jim reče: »Prepeljimo se na drugo stran.«
Uru uwui ma gu ahana akatuma kameme tarini ti kafani uhuru utekume.
36 Ko so množico odpustili, so ga vzeli na ladjo, tako kakor je bil. Z njim pa so bile tam tudi druge majhne ladje.
Wa dusa wa hiri wa dibe ugirgime wadusa uhana uhuru ugino nan mare ma jirgi.
37 In vzdignil se je velik vetroven vihar in valovi so udarjali v ladjo, tako, da je bila v kratkem polna.
Ukpebu udandang wa uhiri udari ukeme u e mei u winca u jirgi me ama rari wa gwame buka tize ma dusa ma buki tize na nu kpebu me utonno.
38 On pa je bil na zadnjem delu ladje, speč na blazini in zbudili so ga ter mu rekli: »Učitelj, te ne skrbi, da ginemo?«
Yesu mararume imumu ime unu nyetike ihori u urdu uceki duru tiwui.
39 In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Mir, bodi mirno.« In veter je ponehal in bil je velik mir.
Sama zuma ma barka ukpebu me magu a une tunno ukpebu udusa utonno rik.
40 In rekel jim je: »Zakaj ste tako boječi? Kako to, da nimate vere?«
Ma gwewe nyanini yawuna izindiyau inda ki ya kaba tize ta Asere ba?
41 In silno so se ga bali in drug drugemu govorili: »Kakšne vrste človek je to, da ga ubogata celó veter in morje?«
Ahana akatuma ta meme aveni ma bari uguna ma karti me ma nyanga ma gene.
