Marko 13
1 In ko je odšel iz templja, mu eden izmed njegovih učencev reče: »Učitelj, glej kakšne vrste kamnov in kakšne zgradbe so tukaj!«
Na Yisa wa cinu unuzu nanya kutein nlira, warum nanya nnono kattah me woroghe, “unan dursuzu, yene atala alele nin makyekye nmanaki!”
2 In Jezus mu odgovori ter reče: »Te velike stavbe gledaš? Tam ne bo ostal en kamen na drugem, ki ne bi bil zrušen.«
A woroghe, “Uyene makyekye madidia maane? Na nlon litala ba lawu kitene Non ba vat iba turzunu anin.”
3 In ko je sedèl na Oljski gori, nasproti templju, so ga Peter in Jakob in Janez ter Andrej na samem vprašali:
Adi so kitene litalan zaitun likot kutii nlira, Bitrus, Yakubu, Yohanna, ligowe nin Andrawus tiringhe likot,
4 »Povej nam, kdaj bodo te stvari? In kakšno bo znamenje, ko se bodo vse te besede dopolnile?«
“Belle nari ninshiyari iba suu ile mone? Yaghari madura nari nworo vat nile imone nan naduru udaka?”
5 In Jezus jim je odgovoril ter začel govoriti: »Pazite, da vas katerikoli človek ne prevara,
Yisa tunna nbellu nani, “Yenjeng umon wa wultung munu.
6 kajti mnogi bodo prišli v mojem imenu, rekoč: ›Jaz sem Kristus ‹ in bodo mnoge prevarali.
Anit gwardang ba dak nanya ni, 'Mere Ame,' tutung ibati anit gbardang wulu.
7 Ko pa boste slišali o vojnah in govorice o vojnah, ne bodite zaskrbljeni, kajti takšne stvari brezpogojno bodo, toda ne bo še konec.
Assa ilanza ubellen nakum kitene nakum, na iwa fya nibinai mine ba; ima suu ille imone, vat nani ligaghe nsa daba.
8 Kajti narod se bo dvignil proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu in potresi bodo na raznih krajih in lakote bodo ter nevšečnosti; te so začetek bridkosti.
Nkang kipin ba firunu nkang, Tigoh ba nari tigoh. Iba se uzunu niti niti gwardang iba su akpong. Ile imon inanzaghe uchizinari.
9 Toda pazite se, kajti izročali vas bodo sodiščem in v sinagogah boste pretepeni in zaradi mene boste privedeni pred vladarje in kralje, v pričevanje proti njim.
Song cha. Ima du nin ghinu kiti nago, iba fo minu nanya natii nlira. Iba yisinu nbun na go nafo imon nyenu kitimine.
10 Najprej pa se mora evangelij razglasiti med vsemi narodi.
Bara nani ima burnu ubelu nlirun nlai udu kifi nanit vat.
11 Toda ko vas bodo vodili in izročali, ne premišljujte vnaprej kaj boste govorili niti ne delajte naklepov, temveč karkoli vam bo v tej uri dano, to govorite, kajti to niste vi, ki govorite, temveč Sveti Duh.
Iwa kifo munu idomun kiti nagoh, na iwah fya ayi mine kifene nile imon na iba bellu ba. Ka na iba bellu nkoni kube amon nanyan nkoni kube, ille imon na iba bellu ima nie munu; na nughere masu ulire ba, nfip Kutellẹari.
12 Brat bo torej brata izdajal v smrt in oče sina; in otroci bodo vstajali zoper svoje starše ter jim povzročali, da bodo usmrčeni.
Gwana banii gwana me imollu, uchif nin gono me. Nono ba fiu nibineyi nachif mine bara imolsu nanin.
13 In zaradi mojega imena boste osovraženi od vseh ljudi, toda kdor bo vztrajal do konca, ta isti bo rešen.
Anit vat ba naari munu bara lissanni. Amma ule na a ba tere, kibinai me aba se ulai.
14 Toda ko boste videli ogabnost opustošenja, o kateri govori prerok Daniel, stati, kjer ne bi smela, (naj tisti, ki bere, razume) takrat naj tisti, ki so v Judeji, bežijo v gore;
Asa uyene umon izemzem yissin kiti kah na idin woro iyisin ku ba, (na unan yenju niyert yining), na allenge na idin Yahudiya na icumm udu apara,
15 in naj tisti, ki je na hišni strehi, ne gre dol v hišo niti ne vstopi vanjo, da iz svoje hiše karkoli vzame;
ulle na adi kutii kitene na awa toluba, sa ada yiru imomon nanye imomon nanya,
16 in naj se tisti, ki je na polju, ne obrne ponovno nazaj, da vzame svojo obleko.
ulle na adi kunnen nawa dak nyiru ugudum me ba.
17 Toda gorje tem, ki so z otrokom in tem, ki v tistih dneh dojijo!
Kash imon nkunne kuneri na lenge na imayitu nin nono nibebene nin nalenge na idumun nonon nmazinu na yiri ane!
18 In molíte, da vaš pobeg ne bo pozimi.
Sun nlira na ile imone nwada kubi likus ba.
19 Kajti v teh dneh bo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do tega časa niti je ne bo.
Unieu udya ba yitu, i masu ilemon na anitin sa yenne ba, nworu na Kutellẹ wa kye uyẹh, udak nene, na isa su nani ba, å na iba kuru isu nani ba
20 In razen če Gospod ne bi skrajšal teh dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso, toda zaradi izvoljenih, ki jih je izbral, je dneve skrajšal.
In sasana Cikilare na can ayire ba, na iwa se unan lai ba, bara alle na ina fere, unin nare nati i werne ayire.
21 In če vam katerikoli človek tedaj reče: ›Glej! Tukaj je Kristus' ali: ›Glej, tam je, ‹ mu ne verjemite.
Tutun asa umon mbellin minu, 'Yenen, Kristi ulle!' Sa, 'Yenen, aminii!' na iwa yinin ba.
22 Kajti vstali bodo lažni Kristusi in lažni preroki in prikazovali bodo znamenja in čudeže, da zapeljejo, če bi bilo mogoče, celó izvoljene.
Bara an Kristi kinu nin na nan nliru nin nu Kutellẹ kinu ma nuzu ima dursuzu imon yenju nin ni mon nmamaki, inan wultuno anit Kutellẹ wang adin uso nani.
23 Toda pazite se, glejte, napovedal sem vam vse stvari.
Song ncha. Nna me bellum minu vat nille mone a na kube nsa da ba.”
24 Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe
Assa ayiri nneu ane nkata, uwui ba siriu, na upui mani nkanang me ba,
25 in zvezde neba bodo padale in moči, ki so na nebu, se bodo tresle.
iyin kitene kani ba dissu akara allenge na adinitene nani ma zulunu.
26 In tedaj bodo videli Sina človekovega prihajati na oblakih z veliko močjo in slavo.
Ma imanin yenu gono nnit in nuzu nanya nawut nin likara lidyah nin gongong.
27 In potem bo poslal svoje angele in bo zbral skupaj svoje izvoljene iz štirih vetrov, od skrajnega dela zemlje do skrajnega dela neba.
A banin tu nono kadura Kutellẹ amma piturnu allenge na ana fere nanin nnuzu tikot tinas uyiru na pori nyi udu napori kitene kani.
28 Naučite se torej prispodobe o figovem drevesu: ›Kadar je njegova veja še mlada in poganja liste, veste, da je poletje blizu.‹
Yiran uyiru nimon kiti kucha kupul. Assa iyene tilanghe ncizina utilu naffa appese yinnong kusike nda susut.
29 Tudi vi na podoben način, ko boste videli, da se te stvari dogajajo, védite, da je to blizu, celó pri vratih.
Nanere tutung iyinigh ille mone ncizina, yinnon ada susut kibuluu'.
30 Resnično, povem vam, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse te stvari ne zgodijo.
Kidegen, mbellin minu, imon illele ma kulu vat ma kuji kone nin kata.
31 Nebo in zemlja bosta minila, toda moje besede ne bodo minile.
Kitene nin yii ma katu, na uliru nin ma katuba.
32 Toda za tisti dan in tisto uro ne ve nihče, niti angeli ne vedo, ki so na nebu, niti ne Sin, temveč Oče.
Ubelleng liri lole nin kubi kone na umong yiru ba, na nono kadure kitene kane, sa gono me yiru ba, uchifere chas.
33 Pazite se, bedite in molíte, kajti ne veste, kdaj je čas.
Song nin yiru! Yenjeng, bara iyiru sa kome kubiari ba.
34 Kajti Sin človekov je kakor človek, ki je šel na dolgo pot, ki je zapustil svojo hišo in svojim služabnikom dal oblast in vsakemu človeku svoje delo, vratarju pa je naročil, naj bedi.
Umasin nafo unit ulle na assu uchin: acinno kilari me na chara nacin me, koyeme nin kata-a me. Anin belle unan ca kibulughe yenje uwasu mmoro.
35 Čujte torej, kajti ne veste, kdaj prihaja hišni gospodar, zvečer ali opolnoči ali ob petelinjem petju ali zjutraj,
Bara nani sun ucha! Bara na iyiru kubi ko na Cikilare ma dak ba, sa nin dew nwui, sa nin kitik, sa nin kolusunu kukulok, sa nin kui dindin.
36 da vas ob nenadnem prihodu ne najde spečih.
Awa da minu, na awa adah da se minu mmoro ba.
37 In kar pravim vam, pravim vsem: ›Čujte.‹«
Ille mon nan din bellu minu, ndin bellu anit vat, yenjen kitii!”
