Marko 11
1 In ko so prišli blizu Jeruzalema, k Bétfagi in Betaniji, ob Oljski gori, pošlje naprej dva izmed svojih učencev
Ular Yerusalemƣa yeⱪinlixip, Zǝytun teƣining etikidiki Bǝyt-Fagi wǝ Bǝyt-Aniya yeziliriƣa yeⱪin kǝlginidǝ, u ikki muhlisiƣa aldin mangdurup ularƣa: — Silǝr udulunglardiki yeziƣa beringlar. Yeziƣa kiripla, adǝm balisi minip baⱪmiƣan, baƣlaⱪliⱪ bir tǝhǝyni kɵrisilǝr. Uni yexip bu yǝrgǝ yetilǝp kelinglar.
2 in jima reče: »Pojdita svojo pot v vas pred vama in brž ko bosta vstopila vanjo, bosta našla privezano žrebe, na katerem človek nikoli ni sedel; odvežita ga in ga pripeljita.
3 Če pa bi vama katerikoli človek rekel: ›Čemu to počneta?‹ recita, da ima Gospod potrebo po njem; in on ga bo nemudoma poslal sèm.«
Əgǝr birsi silǝrdin: «Nemixⱪa bundaⱪ ⱪilisilǝr?» dǝp sorap ⱪalsa, «Rǝbning buningƣa ⱨajiti qüxti wǝ u ⱨelila uni bu yǝrgǝ ǝwǝtip beridu» — dǝnglar, — dǝp tapilidi.
4 In odšla sta svojo pot ter našla zunaj pri vratih privezano žrebe, na kraju, kjer sta se srečali dve poti in sta ga odvezala.
Ular ketip aqa yol üstidiki ɵyning dǝrwazisi sirtida baƣlaƣliⱪ turƣan bir tǝhǝyni kɵrdi. Ular tanini yǝxti.
5 Nekateri izmed tistih, ki so stali tam, pa so jima rekli: »Kaj počneta, da odvezujeta žrebe?«
U yǝrdǝ turƣanlardin bǝzilǝr: — Tǝhǝyni yexip nemǝ ⱪilisilǝr? — deyixti.
6 In rekla sta jim torej kot je naročil Jezus in pustili so ju oditi.
Muhlislar Əysaning buyruƣinidǝk jawab bǝrdi, ⱨeliⱪi kixilǝr ularƣa yol ⱪoydi.
7 In žrebe sta privedla k Jezusu in svoje obleke vrgla nanj in on je sédel nanj.
Muhlislar tǝhǝyni Əysaning aldiƣa yetilǝp kelip, üstigǝ ɵz yepinqa-qapanlirini taxlidi; u üstigǝ mindi.
8 In mnogi so svoje obleke razgrnili na pot, drugi pa so z dreves odsekali mladike ter z njimi nastlali pot.
Əmdi nurƣun kixilǝr yepinqa-qapanlirini yolƣa payandaz ⱪilip saldi; baxⱪiliri dǝrǝhlǝrdin xah-xumbilarni kesip yolƣa yaydi.
9 In tisti, ki so šli spredaj in tisti, ki so sledili, so vzklikali, rekoč: »›Hozana; ‹ blagoslovljen je ta, ki prihaja v imenu Gospodovem;
Aldida mangƣan wǝ kǝynidin ǝgǝxkǝnlǝr: «Ⱨosanna! Pǝrwǝrdigarning namida kǝlgüqigǝ mubarǝk bolsun!
10 blagoslovljeno bodi kraljestvo našega očeta Davida, ki prihaja v imenu Gospodovem: ›Hozana na višavah.‹«
Atimiz Dawutning kelidiƣan padixaⱨliⱪiƣa mubarǝk bolsun! Ərxiǝlada tǝxǝkkür-ⱨosannalar oⱪulsun!» — dǝp warⱪirixatti.
11 In Jezus je vstopil v Jeruzalem in v tempelj. In ko se je razgledal naokoli po vseh stvareh in je torej prihajal večer, je z dvanajsterimi odšel ven v Betanijo.
U Yerusalemƣa berip ibadǝthana ⱨoyliliriƣa kirdi; wǝ ǝtrapidiki ⱨǝmmini kɵzdin kǝqürgǝndin keyin, waⱪit bir yǝrgǝ berip ⱪalƣaqⱪa, on ikkǝylǝn bilǝn billǝ yǝnǝ Bǝyt-Aniyaƣa qiⱪti.
12 In naslednji dan, ko so prišli iz Betanije, je bil lačen.
Ətisi, ular Bǝyt-Aniyadin qiⱪⱪanda, uning ⱪorsiⱪi eqip kǝtkǝnidi.
13 In ko je daleč stran zagledal figovo drevo, ki je imelo listje, je prišel, če bi morda lahko karkoli našel na njem. In ko je prišel k njemu, ni našel nič razen listov, kajti ni bil še čas za fige.
Yiraⱪtiki yopurmaⱪliⱪ bir tüp ǝnjür dǝrihini bayⱪap, uningdin birǝr mewǝ tapalarmǝnmikin dǝp yeniƣa bardi; lekin tüwigǝ kǝlgǝndǝ yopurmaⱪtin baxⱪa ⱨeq nǝrsǝ tapalmidi. Qünki bu ǝnjür pixidiƣan pǝsil ǝmǝs idi.
14 In Jezus je odgovoril ter mu rekel: »Nihče naj od tebe odslej nikoli več ne jé sadu.« In njegovi učenci so to slišali. (aiōn g165)
U dǝrǝhkǝ sɵz ⱪilip: — Buningdin keyin mǝnggü ⱨeqkim sǝndin mewǝ yemigǝy! — dedi. Muhlislirimu buni anglidi. (aiōn g165)
15 In prišli so v Jeruzalem in Jezus je odšel v tempelj ter začel izganjati te, ki so v templju prodajali in kupovali, menjalcem denarja pa je prevrnil mize in sedeže teh, ki so prodajali golobice
Ular Yerusalemƣa kǝldi; u ibadǝthana ⱨoyliliriƣa kirip, u yǝrdǝ elim-setim ⱪiliwatⱪanlarni ⱨǝydǝxkǝ baxlidi wǝ pul tegixküqilǝrning xirǝlirini, pahtǝk-kǝptǝr satⱪuqilarning orunduⱪlirini ɵrüwǝtti;
16 in ni dovolil, da bi katerikoli človek skozi tempelj nosil kakršnokoli posodo.
wǝ ⱨeqkimning ⱨeqⱪandaⱪ mal-buyumlarni ibadǝthana ⱨoyliliridin kɵtürüp ɵtüxigǝ yol ⱪoymidi.
17 In učil jih je, rekoč: »Ali ni pisano: ›Moja hiša se bo od vseh narodov imenovala hiša molitve?‹ Vi pa ste jo naredili za brlog razbojnikov.«
U hǝlⱪⱪǝ: — Muⱪǝddǝs yazmilarda: «Mening ɵyüm barliⱪ ǝllǝr üqün dua-tilawǝthana dǝp atilidu» dǝp pütülgǝn ǝmǝsmu? Lekin silǝr uni bulangqilarning uwisiƣa aylanduruwǝttinglar! — dǝp tǝlim baxlidi.
18 Pisarji in visoki duhovniki pa so to slišali ter iskali, kako bi ga lahko pokončali, kajti bali so se ga, ker je bila vsa množica osupla nad njegovim naukom.
Bax kaⱨinlar wǝ Tǝwrat ustazliri buni anglap, uni yoⱪitixning qarisini izdǝxkǝ baxlidi; pütkül halayiⱪ uning tǝlimigǝ tǝǝjjuplinip ⱪalƣaqⱪa, ular uningdin ⱪorⱪatti.
19 In ko je prišel večer, je odšel iz mesta.
Kǝqⱪurun, u [muhlisliri] [bilǝn] xǝⱨǝrning sirtiƣa qiⱪip kǝtti.
20 In zjutraj, ko so šli mimo, so videli figovo drevo posušeno iz korenin.
Ətisi sǝⱨǝrdǝ, ular ǝnjür dǝrihining yenidin ɵtüp ketiwetip, dǝrǝhning yiltizidin ⱪurup kǝtkǝnlikini bayⱪaxti.
21 Peter pa se spomni in mu reče: »Učitelj, glej, figovo drevo, ki si ga preklel, je ovenelo.«
[Dǝrǝhni ⱨalitini] esigǝ kǝltürgǝn Petrus: — Ustaz, ⱪara, sǝn ⱪarƣiƣan ǝnjür dǝrihi ⱪurup ketiptu! — dedi.
22 In Jezus jim odgovarja, rekoč: »Imejte vero v Boga.
Əysa ularƣa jawabǝn mundaⱪ dedi: — Hudaning ixǝnqidǝ bolunglar.
23 Kajti resnično, povem vam: ›Da kdorkoli bo rekel tej gori: ›Prestavi se in bodi vržena v morje‹ in v svojem srcu ne bo dvomil, temveč bo veroval, da se te besede, ki jih reče, pripetijo, bo imel, karkoli reče.‹
Mǝn silǝrgǝ xuni bǝrⱨǝⱪ eytip ⱪoyayki, kimdǝkim bu taƣⱪa: Bu yǝrdin kɵtürülüp dengizƣa taxlan!» desǝ wǝ xundaⱪla ⱪǝlbidǝ ⱨeq guman ⱪilmay, bǝlki eytⱪinining ǝmǝlgǝ exixiƣa ixǝnq bar bolsa, u eytⱪan ix uning üqün ǝmǝlgǝ axidu.
24 Zatorej vam pravim: ›Katerekoli stvari si želite, ko molite, verujte, da jih prejemate in imeli jih boste.
Xu sǝwǝbtin mǝn silǝrgǝ xuni eytimǝnki, dua bilǝn tiligǝn ⱨǝrbir nǝrsǝ bolsa, xuningƣa erixtim, dǝp ixininglar. Xunda, tiligininglar ǝmǝlgǝ axidu.
25 In ko vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, lahko odpusti vaše prekrške.
Wǝ ornunglardin turup dua ⱪilƣininglarda, birǝrsigǝ ƣuminglar bolsa, uni kǝqürünglar. Xuning bilǝn ǝrxtiki Atanglarmu silǝrning gunaⱨliringlarni kǝqürüm ⱪilidu.
26 Toda če vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših prekrškov.‹«
Lekin silǝr baxⱪilarni kǝqürüm ⱪilmisanglar, ǝrxtiki Atanglarmu silǝrning gunaⱨliringlarni kǝqürüm ⱪilmaydu.
27 In ponovno so prišli v Jeruzalem in ko je hodil po templju, so prišli k njemu visoki duhovniki in pisarji in starešine
Ular Yerusalemƣa ⱪaytidin kirdi. U ibadǝthana ⱨoylilirida aylinip yürgǝndǝ, bax kaⱨinlar, Tǝwrat ustazliri wǝ aⱪsaⱪallar uning yeniƣa kelip:
28 ter mu rekli: »S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast, da delaš te stvari?«
— Sǝn ⱪiliwatⱪan bu ixlarni ⱪaysi ⱨoⱪuⱪⱪa tayinip ⱪiliwatisǝn? Sanga bu ixlarni ⱪilix ⱨoⱪuⱪini kim bǝrgǝn? — dǝp soridi.
29 Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal neko vprašanje in odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo delam te stvari.
Əysa ularƣa jawabǝn: — Mǝnmu silǝrdin bir soal soray. Silǝr uningƣa jawab bǝrsǝnglar, mǝnmu bu ixlarni ⱪaysi ⱨoⱪuⱪⱪa tayinip ⱪiliwatⱪanliⱪimni eytip berimǝn:
30 Janezov krst, ali je bil ta iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi.«
— Yǝⱨya yürgüzgǝn qɵmüldürüx bolsa, ǝrxtinmu, yaki insanlardinmu? Manga jawab bǝrsǝnglarqu!
31 In med seboj so razpravljali, rekoč: »Če bomo rekli: ›Iz nebes, ‹ bo rekel: ›Zakaj mu potem niste verovali?‹
Ular ɵzara mulaⱨizǝ ⱪilixip: — Əgǝr «Ərxtin kǝlgǝn» desǝk, u bizgǝ: «Undaⱪta, silǝr nemǝ üqün Yǝⱨyaƣa ixǝnmidinglar?» dǝydu.
32 Toda če bomo rekli: ›Od ljudi, ‹ so se bali ljudstva, kajti vsi ljudje so šteli Janeza, da je bil zares prerok.«
Əgǝr: «Insanlardin kǝlgǝn» desǝk, ... bolmaydu! — deyixti (qünki barliⱪ hǝlⱪ Yǝⱨyani pǝyƣǝmbǝr dǝp ⱪariƣaqⱪa, ular hǝlⱪtin ⱪorⱪatti).
33 In odgovorili so ter rekli Jezusu: »Ne moremo povedati.« Jezus pa jim odgovarja, rekoč: »Niti vam jaz ne povem, s kakšno oblastjo delam te stvari.«
Buning bilǝn, ular Əysaƣa: — Bilmǝymiz, — dǝp jawab berixti. — Undaⱪta, mǝnmu bu ixlarni ⱪaysi ⱨoⱪuⱪⱪa tayinip ⱪiliwatⱪanliⱪimni eytmaymǝn, — dedi u ularƣa.
