Marko 10
1 In vzdignil se je od tam ter po drugi strani Jordana prihajal v judejske kraje; in množica je ponovno krenila k njemu, in kakor je bil navajen, jih je ponovno učil.
Adudagi Jisuna mapham adu thadoktuna Judea-da amadi Jordan turel-gi wangmada chatlammi. Aduga amuk hanna yamlaba miyamna Ibungogi manakta tillarabada, mahousagumna Ibungona makhoibu tambirammi.
2 In k njemu so prišli farizeji ter ga vprašali: »Ali je možu zakonito odsloviti svojo ženo?« ker so ga skušali.
Amasung Pharisee khara laklaga Ibungobu changyengladuna hanglak-i, “Nupa amana mahakki nupi khainabasi eikhoigi wayelna yabra?”
3 In odgovoril jim je ter rekel: »Kaj vam je zapovedal Mojzes?«
Jisuna paokhum oina makhoida wahang ama hanglak-i, “Moses-na nakhoida kari yathang pirambage?”
4 Rekli so: »Mojzes je dopustil napisati ločitveni list in [jo] odsloviti.«
Makhoina khumlak-i, “Nupa amana khaina-che ama iraga mahakki nupibu khainaba Moses-na yabirammi.”
5 Jezus pa je odgovoril in jim rekel: »Zaradi trdote vašega srca vam je napisal ta predpis.
Jisuna makhoida hairak-i, “Nakhoina thamoi kanmanbagi maramna Moses-na nakhoida yathang asi irambani.
6 Toda od začetka stvarstva ju je Bog ustvaril moškega in žensko.
Adubu Mapu Ibungogi khutsemgi ahoubadagi houna Mapu Ibungona nupa amadi nupi haina sembikhi.
7 Zaradi tega razloga bo mož zapustil svojega očeta in mater ter se trdno pridružil k svoji ženi
Maram asina nupa amana mahakki mama mapabu thadoktuna magi nupida punsin-gani.
8 in ta dva bosta eno meso. Tako potem nista nič več dva, temveč eno meso.
Aduga makhoi ani hakchang amata oigani, maram aduna makhoi amuk hanna ani oidre, adubu amata oire.
9 Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne loči narazen.«
Maram aduna Tengban Mapuna punsinbikhraba adu mi kana amatana khaidoktasanu.”
10 In v hiši so ga njegovi učenci ponovno vprašali o isti zadevi.
Adudagi makhoina yumda amuk hallaklabada hiram asigi matangda tung-inbasingna Ibungoda amuk hanglammi.
11 Rekel jim je: »Kdorkoli bo odslovil svojo ženo in poročil drugo, proti njej zagreši zakonolomstvo.
Maduda Ibungona makhoida hairak-i, “Kanagumba nupa amana mahakki nupibu khainaraga atoppa nupi amaga amuk luhonglabadi mahakna mahakki nupidugi mathakta lannabagi thabak tourabani.
12 In če bo ženska odslovila svojega soproga in bo poročena k drugemu, zagreši zakonolomstvo.«
Maduga chap manana nupi amana mahakki mapuroibabu khainaraga atoppa nupa amaga amuk luhonglabadi, mahakna lanabagi thabak tou-i.”
13 In k njemu so prinašali mlajše otroke, da bi se jih dotaknil; njegovi učenci pa so ošteli te, ki so jih prinašali.
Nongma mioi kharana Jisuda khut thamhanduna yaipha thoujal pihannabagidamak makhoigi apikpa angangsingbu Jisugi manakta puraklammi. Adubu mahakki tung-inbasingna makhoibu cheibirammi.
14 Vendar ko je Jezus to videl, je bil zelo nezadovoljen in jim rekel: »Dovolite majhnim otrokom, da pridejo k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.
Jisuna madu ubada saoraduna makhoida hairak-i, “Apikpa angangsingdu eigi inakta lakchasanu, makhoibu khamganu, maramdi Tengban Mapugi leibak adu makhoi asigumbasinggini.
15 Resnično, povem vam: ›Kdorkoli Božjega kraljestva ne bo sprejel kakor majhen otrok, ne bo vstopil vanj.‹«
Eina nakhoida tasengnamak hairibasini, apikpa angang amagumna Tengban Mapugi leibak adubu lousindaba kanagumba amatana maduda khak changloi.”
16 In dvignil jih je v svoje naročje, nanje položil svoji roki in jih blagoslovil.
Adudagi Ibungona angangsing adubu pamkhatpiraduna makhoigi mathakta khut thambiraga yaipha thoujal pibire.
17 In ko je odšel naprej po poti, je nekdo pritekel in pokleknil k njemu ter ga prosil: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom lahko podedoval večno življenje?« (aiōnios g166)
Adudagi Jisuna maphamdu thadoklamlaga lambida asum lakpada nupa amana chellaklaga Ibungogi mangda khuru khudak kunladuna Ibungoda hangjarak-i, “Aphaba Oja Ibungo, lomba naidaba punsi phangjanaba eina kari toujagadage?” (aiōnios g166)
18 Jezus mu je rekel: »Čemu me kličeš dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga.
Maduda Jisuna mangonda hairak-i, “Karigi nangna eingonda aphaba haina kouribano? Tengban Mapu nattana aphaba kana amata leite.
19 Zapovedi poznaš: ›Ne zagreši zakonolomstva, ‹ ›Ne ubijaj, ‹ ›Ne kradi, ‹ ›Ne pričaj po krivem, ‹ ›Ne goljufaj, ‹ ›Spoštuj svojega očeta in mater.‹«
‘Mi hatkanu, mitu miwa lannaganu, huran-ganu, aranba sakhi piganu, minamganu, amasung nama napabu ikai khumnou’ haiba Mapu Ibungogi wayel yathangsing asi nahakna khang-i.”
20 Odgovoril je in mu rekel: »Učitelj, vse to sem obeleževal od svoje mladosti.«
Nupa aduna khumlak-i, “Oja Ibungo, eina angang oiringeidagi houna hairiba wayel yathang pumnamaksing asi ngakcharak-i.”
21 Potem ga je Jezus pogledal, ga ljubil, ter mu rekel: »Ena stvar ti manjka, pojdi svojo pot, prodaj karkoli imaš in daj revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, vzemi križ ter hodi za menoj.«
Ibungona nupa aduda yenglammi amasung nungsiba poklammi. Adudagi Ibungona mangonda hairak-i, “Nahakna tougadaba ama watli. Chatlu aduga nahakki leijaba pumba yonthoklaga sel adu lairabasingda pithok-u, adu oirabadi swargada nahakki lan leigani; aduga lak-u, eigi itung illu.”
22 In ob tej besedi je bil žalosten ter užaloščen odšel proč, kajti imel je veliko posesti.
Madu tabada nupa adu maithong maksilladuna, pukning wana mapham adudagi chatkhirammi maramdi mahak maran-mathum yamna leiba mi oirammi.
23 Jezus pa je pogledal naokoli in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!«
Adudagi Jisuna koina yengladuna mahakki tung-inbasingduda hairak-i, “Inakkhunba misingna Mapu Ibungogi leibakta changba kayada lukhrabano!”
24 In učenci so bili ob njegovih besedah osupli. Vendar Jezus ponovno odgovarja in jim reče: »Otroci, kako težko je tem, ki zaupajo v bogastva, vstopiti v Božje kraljestvo!
Ibungogi wasing asi tabada tung-inbasing adu i-ngak ngaklammi, maduda Jisuna makha tana hairak-i, “Angangsa, lanthumda thajabasing aduna Tengban Mapugi leibakta changba kayada lukhrabano!
25 Lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor bogatašu vstopiti v Božje kraljestvo.«
Inakkhunba mi amana Tengban Mapugi leibakta changbabudi ut amana yetum manada litpana henna lai.”
26 In bili so prekomerno osupli ter med seboj govorili: »Kdo je potem lahko rešen?«
Maduda tung-inbasingdu amukka henna ngakladuna amaga amaga hangnarak-i, “Adu oirabadi kanana kanbiba phangba ngamgadage?”
27 In Jezus, ko pogleda nanje, reče: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda ne z Bogom, kajti z Bogom so vse stvari mogoče.«
Jisuna makhoida yengladuna hairak-i, “Mioibadadi masi oithoktabani adubu Tengban Mapugi maphamdadi natte; Tengban Mapugi maphamdadi pumnamak oithokpa ngaktani.”
28 Potem mu je Peter začel govoriti: »Glej, vse smo zapustili in ti sledili.«
Maduda Peter-na hairak-i, “Yengbiyu, eikhoina pumnamak thadoktuna Ibungogi tung injari.”
29 Jezus pa je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: ›Nikogar ni, ki je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča zaradi mene in evangelija,
Jisuna khumlak-i, “Eina nakhoida tasengnamak hairibasini, eigi amadi Aphaba Paogi maramgidamak mayum-makei, nattraga machin-manao, nattraga machan-mache, nattraga mama-mapa, nattraga angangsing, nattraga lou-sing thadokpa makhoising aduna,
31 Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji prvi.‹«
Adubu houjik ahanba oiribasingna akonba oigani aduga houjik akonba oiribasingna ahanba oigani.”
32 In bili so na poti, ki gre gor v Jeruzalem in Jezus je šel pred njimi in bili so osupli in medtem ko so ga spremljali, so bili prestrašeni. In ponovno je vzel dvanajstere ter jim začel pripovedovati, kakšne stvari naj bi se mu pripetile,
Adudagi Jisu amasung mahakki tung-inbasingna Jerusalem maikei panglammi. Amasung Jisuna makhoigi mamang tharaduna chatpa aduda tung-inba taranithoi adu yamna ngaklammi aduga atei tung induna chatlibasing adusu kirammi. Adudagi Jisuna tung-inba taranithoi adubu amuk tonganna puthokladuna mangonda thoklagadabasing adugi maramda amuk hairak-i,
33 rekoč: »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izročen visokim duhovnikom in pisarjem in oni ga bodo obsodili na smrt ter ga izročili poganom
“Yengu, eikhoina houjik Migi Machanupa adubu athoiba purohit amadi wayel yathanggi ojasinggi makhutta pithokkadaba mapham Jerusalem-da chatli. Makhoina mahakpu sibagi maral pigani aduga Jihudi nattaba misinggi makhutta pithokkani.
34 in zasmehovali ga bodo in ga bičali in pljuvali nanj ter ga umorili, toda tretji dan bo ponovno vstal.«
Makhoina mahakpu noknagani amasung tin sitchingani, phugani amasung mahakpu hatkani; aduga humnisuba numitta mahak amuk hanna hinggatkani.”
35 In Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, sta prišla k njemu, rekoč: »Učitelj, midva hočeva, da nama storiš, karkoli bova prosila.«
Adudagi Zebedee-gi machanupa Jacob amadi John-na Jisugi manakta changlaktuna hairak-i, “Oja Ibungo, Ibungoda eikhoina touhanjaningba eikhoigi pamjaba karigumba khara leijei.”
36 In rekel jima je: »Kaj hočeta, da bi vama storil?«
Jisuna makhoida hanglak-i, “Nakhoigidamak eina kari toubiba pambage?”
37 Rekla sta mu: »Usliši naju, da bova lahko sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici, drugi pa na tvoji levici.«
Makhoina khumlak-i, “Ibungona, Ibungogi matik mangalgi Leibakta, phambalda phamba matamda eikhoibu Ibungoga loinana amana Ibungogi yetta aduga amana Ibungogi oida phamhanbiyu.”
38 Toda Jezus jima je rekel: »Vidva ne vesta, česa prosita. Ali moreta piti iz čaše, iz katere jaz pijem? In biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«
Jisuna makhoida hairak-i, “Nakhoina hangjariba adu karino haiba nakhoina khangjade. Eihakna thakkadaba awa-anagi tenggot adu nakhoina thakpa ngamgadra? Aduga eina lougadaba awa anagi baptize adu nakhoina louba ngamgadra?”
39 In odgovorila sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Vidva bosta zares pila iz čaše, iz katere jaz pijem; in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta tudi vidva krščena,
Makhoina khumlak-i, “Hoi, eikhoina ngamjagani.” Jisuna makhoida hairak-i, “Achumbamak eina thakpa tenggot adu nakhoina thakkani aduga eibu baptize touba matou aduda nakhoisu tougani.
40 toda sedeti na moji desnici in na moji levici, ni moje, da dam, temveč bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«
Adubu kanana eigi yetta aduga eigi oida phamgadage haibadudi eina haigadaba natte. Adubu masidi makhoigidamak mapham asibu thourangbiraba makhoising adugini.”
41 In ko so deseteri to slišali, so postali zelo nezadovoljni z Jakobom in Janezom.
Adudagi atoppa tung-inba tara aduna pao asi tabada Jacob amadi John-gi mathakta saorammi.
42 Toda Jezus jih je poklical k sebi in jim reče: »Vi veste, da tisti, ki se štejejo, da vladajo nad pogani, izvajajo gospostvo nad njimi, in njihovi velikaši izvajajo oblast nad njimi.
Maduda Jisuna makhoi pumnamakpu mahakki manakta kouraduna hairak-i, “Taibangpanba asigi leingakpani hairibasing aduna misinggi mathakta palli aduga makhoigi luchingbasing aduna makha tabasinggi mathakta pannabagi matik adu lei.
43 Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga;
Adubu nakhoigi naraktadi asumna tougadaba natte. Nakhoigi naraktagi achouba oiningba mahak aduna ateising adugi thougal touba mi oigadabani;
44 in kdorkoli izmed vas hoče biti glavni, naj bo sluga vsem.
Aduga nakhoigi naraktagi khwaidagi makok oiningba mahak aduna pumnamakki minai oigadabani.
45 Kajti celo Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč, da služi in da svoje življenje daruje v odkupnino za mnoge.«
Maramdi Migi Machanupa adu phaoba masabu thougal touhannaba lakpa natte adubu misingbu thougal tounanaba aduga mayamgi thadokmal oina mahakki thawai pinabiba lakpani.”
46 In prišli so v Jeriho, in ko je s svojimi učenci in velikim številom ljudi odšel iz Jerihe, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedel ob glavni cesti in beračil.
Adudagi makhoina Jericho-da laklammi, amasung Jisuna mahakki tung-inbasing amadi yamlaba miyamga loinana Jericho-dagi thoklakpada Timaeus-ki machanupa mamit tangba chakniba Bartimaeus-na lambi mapanda phamduna leirammi.
47 In ko je slišal, da je bil to Jezus Nazarečan, je začel vzklikati ter govoriti: »Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.«
Aduga lakliba adu Nazareth-ki Jisuni haiba mahakna tarabada, mahakna laoba hourak-i, “David-ki Machanupa Jisu! Eibu chanbiyu!”
48 In mnogi so ga opozarjali, naj molči, toda še veliko glasneje je vpil: » Ti, Davidov Sin, usmili se me.«
Maduda mi mayam amana mahakpu cheiraduna tuminna leinanaba hairammi. Adubu mahakna hennadum houna laorak-i, “David-ki Machanupa Jisu, eibu chanbiyu!”
49 Jezus je obstal in velel, naj ga pokličejo. In poklicali so slepega moža ter mu rekli: »Bodi dobro potolažen, vstani, kliče te.«
Maduda Jisuna chatlambadagi lepladuna hairak-i, “Mahakpu kourak-u.” Makhoina mamit tangba adubu kouraduna hairak-i, “Haraojaro, hougatlu, Ibungona nahakpu kouri.”
50 In ta, ko je odvrgel svojo obleko proč, je vstal in prišel k Jezusu.
Maduda mahakna mahakki achonba phi langthoklamduna chongkhatlaga Jisugi manakta lakle.
51 In Jezus je odgovoril ter mu rekel: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mož mu je rekel: »Gospod, da bi lahko prejel svoj vid.«
Jisuna mangonda hairak-i, “Eina nanggidamak kari toubiba nahakna pambage?” Mamit tangba aduna khumlak-i, “Oja Ibungo, eihakna mit ujaba phangba pamjei.”
52 In Jezus mu je rekel: »Pojdi svojo pot; tvoja vera te je naredila zdravega.« In takoj je prejel svoj vid ter sledil Jezusu po poti.
Jisuna mangonda hairak-i, “Chatlu, nahakki thajabana nahakpu phahanbire.” Khudak adumaktada mamit tangba nupa adu uba phangjare amasung Jisugi tung induna lambida chatlibasing aduga loinana mahakna Ibungogi tung injare.
