< Luka 1 >
1 Ker so že mnogi vzeli v roko, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami,
2 celo kakor so nam jih izročili [tisti], ki so bili od začetka priče in služabniki besede,
3 se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti,
4 da lahko spoznaš zanesljivost o teh besedah, o katerih si bil poučen.
5 V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil nek duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta.
6 Oba sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in odredbah.
7 Ker je bila Elizabeta jalova nista imela nobenega otroka in oba sta bila zelo zvrhana v letih.
8 In pripetilo se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško službo, po vrstnem redu svoje skupine,
9 glede na navado duhovniške službe, je bil na njem žreb, da zažge kadilo, ko je odšel v Gospodov tempelj.
10 Celotna množica ljudi pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila.
11 In prikazal se mu je Gospodov angel, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.
12 Ko pa ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in strah ga je spreletel.
13 Toda angel mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in ti boš klical njegovo ime Janez.
14 Imel boš radost in veselje in mnogi se bodo veselili ob njegovem rojstvu.
15 Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače in celó od maternice svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom.
16 In mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu.
17 Pred njim bo šel z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih; da pripravi ljudstvo, pripravljeno za Gospoda.«
18 Zaharija je angelu rekel: »Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem in moja žena je zelo zvrhana v letih.«
19 Angel mu odgovori in reče: »Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga in poslan sem, da ti govorim in da ti pokažem te vesele novice.
20 Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovem pravem času, boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile.«
21 In ljudje so čakali na Zaharija in se čudili, da se je tako dolgo mudil v templju.
22 Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti, in zaznali so, da je videl v templju videnje, kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed.
23 Pripetilo se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dovršeni, da se je odpravil k svoji lastni hiši.
24 Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč:
25 »Tako je Gospod ravnal z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo grajo izmed ljudi.«
26 V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret,
27 k devici, zaročeni z možem, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; in devici je bilo ime Marija.
28 Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženskami.«
29 Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil.
30 Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti pri Bogu si našla naklonjenost.
31 Glej, v svoji maternici boš spočela in rodila sina in njegovo ime boš klicala JEZUS.
32 Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida
33 in nad Jakobovo hišo bo vladal večno in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (aiōn )
34 Potem je Marija rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, glede na to, da ne poznam moškega?«
35 Angel je odgovoril in ji rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin.
36 Glej, tvoja sestrična Elizabeta je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina, in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova.
37 Kajti z Bogom nič ne bo nemogoče.«
38 Marija je rekla: »Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo.« In angel je odšel od nje.
39 Marija je v tistih dneh vstala in z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto
40 in vstopila v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto.
41 In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njeni maternici in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom
42 in zaklicala z močnim glasom ter rekla: »Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvoje maternice.
43 Od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda?
44 Kajti glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v moji maternici od radosti poskočilo.
45 Blagoslovljena je tista, ki je verovala, kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda.«
46 Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda
47 in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku.
48 Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice, kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno.
49 Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari in sveto je njegovo ime.
50 In njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo.
51 S svojim laktom je pokazal moč, ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src.
52 Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem.
53 Lačne je napolnil z dobrinami, bogate pa je odpustil prazne.
54 Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, v spomin na svoje usmiljenje,
55 kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke.« (aiōn )
56 Marija je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo.
57 Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina.
58 Njeni sosedje in njeni sorodniki so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje in veselili so se z njo.
59 Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta.
60 Njegova mati pa je odgovorila in rekla: »Ne tako, temveč se bo imenoval Janez.«
61 Oni pa so ji rekli: »Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom.«
62 In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval.
63 In prosil je za pisalno deščico ter napisal, rekoč: »Njegovo ime je Janez.« In vsi so se čudili.
64 In njegova usta so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in spregovoril je ter hvalil Boga.
65 In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih; in vse te besede so se razglasile naokoli po vsej judejski hriboviti deželi.
66 In vsi, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: »Kakšne vrste otrok bo to!« In Gospodova roka je bila z njim.
67 In njegov oče Zaharija je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč:
68 »Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudi
69 in za nas je dvignil rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida,
70 kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili, odkar je svet nastal, (aiōn )
71 da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in iz roke vseh, ki nas sovražijo,
72 da opravi usmiljenje, obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze,
73 prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu,
74 da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke svojih sovražnikov, lahko služili brez strahu,
75 v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja.
76 Ti pa, otrok, boš imenovan prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti,
77 da daš njegovim ljudem spoznanje o rešitvi duš z odpuščanjem njihovih grehov,
78 po nežnem usmiljenju našega Boga; po katerem nas je obiskalo svitanje od zgoraj,
79 da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru.«
80 Otrok pa je rasel in se krepil v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu.
