Luka 6
1 In pripetilo se je na drugi šabat za prvim, da je šel skozi žitna polja in njegovi učenci so smukali žitno klasje, ga méli v svojih rokah in jedli.
Mi fuodima daali dayenli Jesu n den tagi ki ki poandi ŋalikama kuani nni, o ŋoadikaaba den jobidi ŋalikama siandi ki nugi ki ŋmani.
2 Nekateri izmed farizejev so jim rekli: »Zakaj delate to, kar ni zakonito delati na šabatne dneve?«
Falisieninba bi tianba den yedi ba: “Be n teni ke yi tiendi yaala n kua mi fuodima daali?”
3 Jezus jim odgovori in reče: »Mar niste brali tega, kar je storil David, ko je bil lačen on sam in ti, ki so bili z njim;
Jesu den goa ki yedi ba: “Naani yii cogi Dafidi n den tieni yaala mi koma n den cuo o, wani leni yaaba n den ye leni o kuli yoo,
4 kako je odšel v Božjo hišo in vzel in jedel hlebe navzočnosti in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim; kar ni zakonito jésti [nikomur], razen samo duhovnikom?«
ke o kua U Tienu diegu nni ki taa dupen bilikoa ki ŋmani, baa ke li kua nitoa kuli n ŋmani dupen yeni li yaa tie kopadicianba yaaka? Ama Dafidi den taa ki ŋmani ki teni yaaba n yegi leni o moko.”
5 Rekel jim je: »Sin človekov je tudi Gospodar šabata.«
Jesu go den yedi ba: “O Joa Bijua n die mi fuodima daali.”
6 In prav tako se je na še en šabat pripetilo, da je vstopil v sinagogo ter učil, in tam je bil človek, čigar desna roka je bila izsušena.
Mi fuodima daali datoali Jesu den kua li balimaama bangima dieli nni ki bangi bi niba U Tienu maama. O joa den ye likani ke o jienu kuodi.
7 In pisarji in farizeji so ga opazovali ali bo ozdravljal na šabatni dan, da bi zoper njega lahko našli obtožbo.
Li balimaama bangikaaba leni falisieninba den kpaagi Jesu ki baa le o ya baa paagi o mi fuodima daali, ke ban baa ban baa fidi ki kuli o leni yaala.
8 Toda poznal je njihove misli in rekel možu, ki je imel izsušeno roko: »Vstani in stopi na sredo.« In ta je vstal ter stopil naprej.
Jesu den bani ban bungi yaala ki yedi yua ya nu n kuodi: “Fii ki sedi siiga nne.” O den fii ki sedi.
9 Potem jim je Jezus rekel: »Eno stvar vas bom vprašal: ›Ali je na šabatne dneve zakonito delati dobro ali delati zlo? Rešiti življenje ali ga uničiti?‹«
Jesu den yedi ba: “N buali yi naani li pia u sanu tin tieni yaala n ŋani bi yaala n bia mi fuodima daali, ki faabi o nilo bi, ki bolini o yo?”
10 In ko je pogledal naokoli po vseh, je rekel možu: »Iztegni svojo roko.« In ta je storil tako in njegova roka je bila v celoti ozdravljena, tako kakor druga.
O den diidi ki lindi bi kuli ki yedi: O joa yeni: “tandi a nuu.” O den tandi u ke u paagi.
11 In bili so izpolnjeni z besom in drug z drugim so se posvetovali, kaj bi lahko storili Jezusu.
Bi pala den beni ŋali ke li pendi, ke bi juogi leni biyaba ban baa tieni Jesu yaala.
12 In pripetilo se je v tistih dneh, da je odšel ven na goro, da moli in je vso noč vztrajal v molitvi k Bogu.
Laa yogunu Jesu den gedi li juali po ki baan jaandi. O den tieni ñamungu ki jaandi U Tienu.
13 In ko je bil dan, je k sebi poklical svoje učence in izmed njih jih je izbral dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole:
Lan den fii ki fa o den yini o ŋoadikaaba, ki gandi bi siiga nni piiga n niba lie, ki yini ba bi tondiba.
14 Simona (ki ga je imenoval tudi Peter) in njegovega brata Andreja, Jakoba in Janeza, Filipa in Bartolomeja,
Bi yela n tie na: Simono, Jesu n den yini yua Pieli leni o waalo Andile, leni Jaka leni Jan, leni Filipi leni Batelemi,
15 Mateja in Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina in Simona, imenovanega Gorečnik,
leni Matiyu leni Toma, leni Alife bijua Jaka leni Simono, ban den yi yua o yankuadaano,
16 in Juda, Jakobovega brata in Juda Iškarijota, ki je bil tudi izdajalec.
leni Jaka bijua Jude, leni Judasa Isikalioto yua n den ti tua i janbi daano.
17 In z njimi je prišel dol ter stal na ravnem in skupina njegovih učencev ter velika množica ljudi iz vse Judeje in Jeruzalema in pokrajin Tira in Sidóna, ki so prišli, da ga poslušajo in da bi bili ozdravljeni svojih bolezni,
Jesu den jiidi li juali po leni ba, ki sedi u tialu po. O ŋoadikaaba toaba boncianla den ye li kani. Nitoaba moko den wuli ki ladi li kani, ki ñani Jedu nni kuli, leni Jelusalema, leni Tili leni Sidomi, ya dogu n baali mi ñincianma. Bi kuli den cua ki bua ki gbadi o maama, ki go bua wan paagi ba bi yiani po.
18 in tisti, ki so bili nadlegovani z nečistimi duhovi in bili so ozdravljeni.
Mu cicibiadimu n den ye yaaba ya niinni ki yagini bi yama moko den paagi.
19 In celotna množica si je prizadevala, da bi se ga dotaknila, kajti iz njega je izhajala moč in jih vse ozdravljala.
Ku niligu siiga yua kuli den moandi ki bua ki sii o kelima u paalu den ña o niinni ki paagidi bikuli.
20 In povzdignil je svoje oči na svoje učence ter rekel: »Blagoslovljeni bodite vi ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo.
Lani Jesu den yaadi ki diidi o ŋoadikaaba ki yedi: “Li pamanli ye leni yinba yaaba n tie a luoda kelima U Tienu diema tie yi yaama. Li pamanli ye leni yinba, mi koma n pia yaaba moala kelima yi baa guo.
21 Blagoslovljeni ste vi, ki ste sedaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagoslovljeni ste vi, ki sedaj jokate, kajti smejali se boste.
Li pamanli ye leni yinba yaaba n buudi moala na, kelima yi baa ti ya laa.
22 Blagoslovljeni ste, ko vas bodo ljudje sovražili in ko vas bodo oddvojili od svoje družbe in vas bodo grajali in zaradi Sina človekovega vaše ime zavrgli kot hudobno.
Li pamanli ye leni yimo bi niba ya nani yi, ki deli yi ki ñandi bi siiga, ki sugidi yi, ki sengi yi nani ti bonjoagindi yeni kelima o Joa Bijua yaapo.
23 Veselite se na tisti dan in poskakujte od radosti, kajti, glejte, vaša nagrada v nebesih je velika, kajti na podoben način so njihovi očetje delali prerokom.
Li ya tua yipo yeni ya daali, yin mangi mani yi pala ki ya yugi ki ciini li pamanli po kelima ya panpaani n bili yipo tanpoli po yaba. Kelima bi yaajanba moko den tuuni bi sawalipuaba yene.
24 Toda gorje vam, ki ste bogati! Kajti prejeli ste svojo tolažbo.
Ama fala baa ye leni yinba a piada, kelima yi mali ki baa yi yemanma no.
25 Gorje vam, ki ste siti! Kajti lačni boste. Gorje vam, ki se sedaj smejete! Kajti žalovali boste in jokali.
Fala baa ye leni yinba yaaba n pia ke li kandi moala na kelima mi koma baa ti gbadi yi. Fala baa ye leni yinba yaaba n laa ti laadi moala na, kelima yi pala baa ti boandi yin ya mua ti ninsiidi.
26 Gorje vam, ko bodo vsi ljudje o vas lepo govorili! Kajti tako so njihovi očetje delali lažnim prerokom.
Fala baa ye leni yi bi niba kuli ya ti pagi yi, bi yaajanba moko den pagi bi sawalipua-faadanba yene.
27 Toda jaz pravim vam, ki slišite: ›Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tem, ki vas sovražijo,
Yinba yaaba n cengi n maama, n yedi line: ya bua mani yi yibalinba, ki ya tiendi yaala n ŋani yaaba n nani yi po.
28 blagoslavljajte te, ki vas preklinjajo in molite za tiste, ki vas kruto izkoriščajo.
Ya gaaliti mani yaaba n solini yi ki ya jaandi yaaba sugidi yi po.
29 In tistemu, ki te udarja na eno lice, ponudi še drugo; in tistemu, ki odvzema tvoje ogrinjalo, ne prepovej vzeti tudi svojega plašča.
Nilo ya pabi a kpianyendu po, ŋan pegidi ki teni o une mo. Nilo ya fie a liadicianli, ŋan da yie ke o kan ga a liaditediga mo.
30 Vsakemu človeku daj, kar prosi od tebe in od tistega, ki jemlje tvoje dobrine, ne prosi ponovno zanje.
Pa yua n mia ŋa kuli. Nilo ya fie ŋa ŋan die yaala, da goa ki buali o la.
31 In kakor želite, da bi ljudje storili vam, prav tako tudi vi storite njim.
Yin ya tiendi bi niba po nani yin bua ban ya tiendi yipo maama.
32 Kajti če ljubite te, ki ljubijo vas, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki ljubijo tiste, ki ljubijo njih.
Yi ya bua yaaba n bua yi, bi baa pagi yi yeni mo lede? Baa ti tuonbiadi danba moko bua yaaba n bua ba.
33 In če delate dobro tem, ki delajo dobro vam, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki celó enako delajo.
Yi ya ŋanbidi yaaba n ŋanbidi yipo yaapo, bi baa pagi yi yeni mo lede? Ti tuonbiadi danba moko tiendi yene.
34 In če posojate tistim, od katerih upate, da prejmete, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo toliko nazaj.
Yi ya ledi yin daani ke yaaba n baa goa ki pa yi yi ligi, bi baa pagi yi yeni mo lede? Ti tuobiadanba moko ledi bi tuonbia-danlieba bi ligi, ke ban goa ki pa ba.
35 Toda ljubite svoje sovražnike in delajte dobro in posojajte ter se ničesar ne nadejajte v vrnitev in vaša nagrada bo velika in boste otroci Najvišjega, kajti on je prijazen do nehvaležnih in do hudobnih.
Ama yin ya bua mani yi yibalinba, ya ŋanbidi mani bi niba po, ki ya ledi ba ki da daani ke yi baa goa ki ga bi kani liba. Yeni yi panpaani baa yaba, yi baa tie U Tienu yua n ye ŋali tanpolijoma bila, kelima wani, o ŋanbidi bi ŋanwaadanba leni bi nibiadiba kuli po.
36 Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen.
Yin ya tiendi mani mi ŋanma nani yi Baa moko n tiendi mi ŋanma maama yeni.
37 Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni, odpuščajte in vam bo odpuščeno,
Yin da ja mani ti buudi ke U Tieni n da ti jia leni yimo ti buudi. Yin da bu ki cuo oba ke ban da bu ki cuo yimo. Lani bi kan jia ki bili yimo ya cuonu. Ya tiendi mani yi nisaalilieba po sugili bi tagili po, Lani bi baa tieni yimo yaapo sugili yi ya tagili po.
38 dajajte in to vam bo dano; dobro mero, potlačeno in skupaj zbrano in čez rob polno vam bodo ljudje dali v vaše naročje. Kajti z enako mero, s katero vi merite, bo tudi vam ponovno odmerjeno.‹
Ya puuni mani, lani bi baa puuni yimo ki bigidi yipo bonŋanla, ki ñiigi ki yegini ki kuodi ŋali lan cuudi. Bi baa taa yin bigidi nitoaba po leni ya bonbiigikaala, ki biigi yimo yaapo.”
39 In spregovoril jim je prispodobo: ›Mar lahko slepi vodi slepega? Ali ne bosta oba padla v jarek?
Jesu den pua ba mi kpanjama ki yedi: “Naani o juamo baa fidi ki dadi o juana bii? Bani niba lie yeni kuli kan baa ku buogu nnii?
40 Učenec ni nad svojim učiteljem, toda vsak, kdor je popoln, bo kakor njegov učitelj.
O ŋoadikoa ki cie o canbaa, ama ya ŋoadikoa n bangi ki gbeni, o baa naani leni o canbaa.
41 In zakaj gledaš drobec, ki je v očesu svojega brata, toda ne zaznavaš bruna, ki je v tvojem lastnem očesu?‹
Be yaapo ke a nua ya muagu n ye a lielo nunbu nni, ki naa nua ya dajengu n ye a yaabu nni?
42 Ali kako lahko rečeš svojemu bratu: ›Brat, dovoli mi izvleči drobec, ki je v tvojem očesu, ‹ ko sam ne zapaziš bruna, ki je v tvojem lastnem očesu? Ti hinavec, vrzi ven najprej bruno iz svojega lastnega očesa in tedaj boš jasno videl izvleči drobec, ki je v očesu tvojega brata.
Liga lede ke a baa yedi a kpiilo: 'N kpiilo, cedi min ñani ya muagu n ye a nunbu nni,' fini yua n ki nua ya dajengu n duogi a yaabu nni? Fini pala lie daano, ŋan kpa ñani ya dajengu n duogi a ya nunbu nni, lane a baa fidi ki la bonŋanla ŋan baa ñandi ya muagu n ye a lielo yaabu nni maama.
43 Kajti dobro drevo ne prinaša slabega sadu niti slabo drevo ne prinaša dobrega sadu.
Tiŋanbu kan luoni ya bonluonkaala n ki ŋani. Ya tibu n ki ŋani mo kan luoni ya bonluonkaala n ŋani.
44 Kajti vsako drevo je razpoznano po svojem lastnem sadu. Kajti ljudje fig ne nabirajo s trnja niti z robidovega grma ne nabirajo grozdja.
Bi bandi tibu kuli kelima bu bonluonkaala poe. Bi kan sobidi a kankana ku konkongu po, bi kan go sobidi i cabi bu kpatanluanbu po.
45 Dober človek iz dobrega zaklada svojega srca prinaša to, kar je dobro, hudobnež pa iz zlega zaklada svojega srca prinaša to, kar je zlo, kajti iz obilja srca njegova usta govoré.
O niŋamo ñandi o pali bonŋanla nni yaala n ŋani, o nibiado mo ñandi o bonbiadila nni yaala n bia, kelima o nilo maadi yaala n gbie o pali nne.
46 In zakaj me kličete: ›Gospod, Gospod, ‹ pa ne delate stvari, ki jih govorim?
Be n teni ke yi yii nni: 'O Diedo, o Diedo,' ki naa tiendi min yedi yaala?
47 Kdorkoli pride k meni in posluša moje besede ter jih izpolnjuje, vam bom pokazal, komu je podoben.
N baa waani yi yua n cua n kani ki gbadi n maama ki tieni min yedi yaala kuli n naani leni yua.
48 Podoben je človeku, ki je gradil hišo in globoko kopál ter položil temelj na skalo. In ko je nastala poplava, je na to hišo silovito udaril vodni tok in je ni mogel omajati, kajti utemeljena je bila na skali.
O tie nani ya nilo n den bua ki maa li dieli. O den gbiidi ŋali ke li ñuagi ki pundi ku tangu, ki pu li tanpuuli ku yaapo ki maa o dieli. Li ñingocianli n den cua ki puubi ki tugi li dieli yeni, maa den fidi ki ŋmiagi li kelima li den maa ku tangu po.
49 Toda kdor posluša, pa ne dela, je podoben človeku, ki je na zemlji zgradil hišo brez temelja, proti kateri je silovito udaril vodni tok in ta je takoj padla in ruševina te hiše je bila velika.«
Ama yua n gbadi n maama ki naa tieni man yedi yaala, omo tie nani ya nilo n maa li dieli ki naa kpa gbiidi ki pu li tanpuuli, ama ki pu ku tanbiigu po. Li ñingocianli n den puubi ki tugi li ya yogunu liga, li den baa. Li diali yeni mudima den bia.”
