< Luka 24 >
1 Torej na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile in nekatere druge z njimi.
Muy temprano, el primer día de la semana, las mujeres fueron a la tumba, llevando las especias que habían preparado.
2 Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja.
Descubrieron que alguien había rodado la piedra de la entrada de la tumba,
3 In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa.
pero cuando entraron, no encontraron el cuerpo del Señor Jesús.
4 In pripetilo se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah
Mientras se preguntaban qué estaba sucediendo, aparecieron dos hombres repentinamente, vestidos con ropas que brillaban de manera deslumbrante.
5 in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?
Las mujeres estaban aterrorizadas y se inclinaron, con sus rostros en tierra. Entonces ellos dijeron a las mujeres: “¿Por qué buscan entre los muertos a alguien que está vivo?
6 Njega ni tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji,
Él no está aquí; ¡ha resucitado de entre los muertos! Recuerden que él les dijo cuando estaban en galilea:
7 rekoč: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.‹«
‘El Hijo del hombre debe ser entregado en manos de hombres malvados y crucificado, pero el tercer día se levantará de nuevo’”.
8 In spomnile so se njegovih besed
Entonces ellas se acordaron de lo que él había dicho.
9 ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim.
Cuando regresaron de la tumba informaron a los once discípulos y a los demás todo lo que había ocurrido.
10 Bile so Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom.
Y las que le contaron a los apóstoles lo que había sucedido fueron María Magdalena, Juana, María la madre de Santiago y otras mujeres que estaban con ellas.
11 Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli.
Pero esto parecía algo sin sentido, y no les creyeron.
12 Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju. In sklonjen dol je zagledal lanene trakove, položene posebej, ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo.
Sin embargo, Pedro se levantó y corrió hacia la tumba. E inclinándose, miró hacia adentro y vio solamente los trapos fúnebres de lino. Entonces se devolvió a su casa, preguntándose qué había ocurrido.
13 In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi, z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset dolžin brazd od Jeruzalema.
Ese mismo día, dos discípulos iban de camino a una aldea llamada Emaús, que estaba a siete millas de Jerusalén, aproximadamente.
14 In skupaj sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile.
Ellos hablaban sobre todo lo que había sucedido.
15 In pripetilo se je, medtem ko sta se skupaj posvetovala in razpravljala, da se je približal sam Jezus in šel z njima.
Y mientras debatían y hablaban, Jesús apareció y comenzó a caminar con ellos.
16 Vendar so bile njune oči zadržane, da ga ne bi spoznala.
Pero se les impidió que lo reconocieran.
17 On pa jima je rekel: »Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?«
“¿Sobre qué hablan?” les preguntó. Ellos se detuvieron, y sus rostros estaban tristes.
18 Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?«
Uno de ellos, llamado Cleofas, respondió: “¿Acaso eres solo un visitante de Jerusalén? De seguro eres la única persona que no sabe sobre las cosas que han ocurrido en los últimos días”.
19 In rekel jima je: »Katere stvari?« In rekla sta mu: »Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsemi ljudmi
“¿Qué cosas?” preguntó Jesús. “Sobre Jesús de Nazaret”, respondieron ellos, “Él era un profeta que hablaba con gran poder y realizó grandes milagros ante Dios y todo el pueblo.
20 in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da bi bil obsojen na smrt in ga križali.
Pero nuestros sumos sacerdotes y líderes lo condenaron a muerte y lo crucificaron.
21 Toda mi smo zaupali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela; in poleg vsega tega je danes tretji dan, odkar so se te stvari zgodile.
Nosotros esperábamos que él fuera el que iba a rescatar a Israel. Ya hace tres días que ocurrió todo esto”.
22 Da, in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile.
“Pero entonces algunas de las mujeres de nuestro grupo nos sorprendieron.
23 In ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako videle videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ.
Ellas fueron a la tumba de mañana y no encontraron su cuerpo. Y regresaron diciendo que habían tenido una visión de unos ángeles que les dijeron que él está vivo.
24 In nekateri izmed teh, ki so bili z nami, so odšli k mavzoleju in našli točno takó, kakor so rekle ženske, toda njega niso videli.«
Entonces algunos de nuestros hombres fueron a la tumba, y la encontraron tal como ellas dijeron, pero no lo vimos”.
25 Potem jima je rekel: »Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki.
Entonces Jesús les dijo: “¡Ustedes son tan necios! ¡Cuán lentos son para creer en todo lo que los profetas dijeron!
26 Ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?«
¿Acaso el Mesías no tenía que sufrir antes de entrar a su gloria?”
27 In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega.
Entonces, comenzado desde Moisés y todos los profetas, les explicó todo lo que las Escrituras decían sobre él.
28 In približali so se blizu k vasi, kamor sta šla, on pa je storil, kakor da bo odšel dalje.
Cuando se acercaron a la aldea a la cual se dirigían, Jesús les hizo creer como que iba más lejos que ellos.
29 Vendar sta ga primorala, rekoč: »Ostani z nama, kajti blizu večera je in dan je davno minil.« In odšel je noter, da ostane z njima.
Pero ellos le instaron a quedarse, diciendo: “Por favor, ven y quédate con nosotros. Se hace tarde y el día ya se acaba”. Entonces él entró a quedarse con ellos.
30 In pripetilo se je, medtem ko je z njima sedel pri hrani, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal.
Cuando se sentó para comer con ellos, tomó el pan y dio gracias, lo partió y se los dio.
31 In njune oči so bile odprte in sta ga spoznala, on pa je izginil iz njunega pogleda.
Entonces sus ojos se abrieron, y lo reconocieron. Y entonces él desapareció de su vista.
32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo znotraj naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem ko nama je odpiral pisma?«
Los dos discípulos se dijeron el uno al otro: “¿Acaso no ardían nuestros pensamientos cuando él nos hablaba y nos explicaba las Escrituras?”
33 In vstala sta še isto uro in se vrnila v Jeruzalem in našla skupaj zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi,
Entonces se levantaron y regresaron a Jerusalén. Allí encontraron a los once discípulos y a otros que estaban reunidos con ellos,
34 govoreče: »Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu.«
quienes dijeron: “¡En verdad el Señor ha resucitado! Se le apareció a Simón”.
35 In povedala sta, kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Entonces los que acababan de llegar explicaron a los discípulos lo que les había sucedido en el camino, y cómo habían reconocido a Jesús cuando partió el pan.
36 In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: »Mir vam bodi.«
Y mientras aún hablaban, el mismo Jesús apareció entre ellos, y dijo: “¡La paz sea con ustedes!”
37 Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so videli duha.
Ellos estaban sorprendidos y asustados, pensando que veían a un fantasma.
38 Rekel jim je: »Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli?
“¿Por qué están asustados? ¿Por qué dudan?” les preguntó.
39 Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«
“Miren mis manos y mis pies, miren que soy yo. Tóquenme y saldrán de dudas, porque un espíritu no tiene carne ni huesos, así como ven que yo tengo”.
40 In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala.
Y habiendo dicho esto, les mostró sus manos y pies.
41 In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kaj hrane?«
Pero ellos aún no podían creerlo porque estaban muy eufóricos y asombrados. Entonces les preguntó: “¿Tienen algo de comer?”
42 In dali so mu kos pečene ribe in od satovja.
Y ellos le dieron un pescado cocido,
43 In vzel je to ter pred njimi pojedel.
y él lo tomó y lo comió en frente de ellos.
44 In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene zapisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih.«
Entonces Jesús les dijo: “Esto es lo que les explicaba cuando aún estaba con ustedes. Todo lo que estaba escrito sobre mí en la ley de Moisés, los profetas y los salmos, tenía que cumplirse”.
45 Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma
Luego abrió sus mentes para que pudieran entender las Escrituras.
46 in jim rekel: »Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih,
Y les dijo: “Así estaba escrito, que el Mesías sufriría y se levantaría en el tercer día de entre los muertos, y que en su nombre
47 in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.
se predicaría el perdón de pecados a todas las naciones, empezando desde Jerusalén.
48 In vi ste priče teh stvari.
Ustedes son testigos de todo esto.
49 In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta, toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj.«
Ahora voy a enviarlos lo que mi Padre prometió, pero esperen en la ciudad hasta que reciban poder del cielo”.
50 In odvedel jih je ven, prav do Betanije in povzdignil svoje roke in jih blagoslovil.
Entonces los llevó cerca de Betania, y levantando sus manos, los bendijo.
51 In medtem ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnesen gor v nebo.
Mientras los bendecía, los dejó, y fue llevado al cielo.
52 In oni so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem
Ellos lo alabaron, y luego regresaron a Jerusalén llenos de alegría.
53 in bili so nenehno v templju in hvalili in blagoslavljali Boga. Amen.
Y pasaban todo el tiempo en el Templo, alabando a Dios.