Luka 23
1 In vsa množica teh je vstala ter ga odvedla k Pilatu.
Tegani sare kola inele ko sabor uštine hem legarde e Isuse koro Pilat, koro upravniko e rimesoro,
2 In začeli so ga obtoževati, rekoč: »Našli smo tega, da izkrivlja narod in prepoveduje dajati cesarju davek, rekoč, da je on sam Kristus Kralj.«
hem lelje te vaćeren protiv oleste: “Akale manuše arakhljam sar zavodini amare narodo hem vaćeri lenđe te na platinen o porez e carose, a pese vaćeri dai o Hrist, o caro.”
3 In Pilat ga je vprašal, rekoč: »Ali si ti judovski Kralj?« On pa mu je odgovoril in rekel: »Ti praviš to.«
Tegani o Pilat pučlja e Isuse: “Tu li injan o caro e Jevrejengoro?” A o Isus phenđa: “Ađahari sar so pheneja.”
4 Potem je Pilat rekel visokim duhovnikom in množici: »Na tem človeku ne najdem nobene krivde.«
Tegani o Pilat phenđa e šerutne sveštenikonenđe hem e narodose: “Na arakhava nisavi krivica upro akava manuš!”
5 Oni pa so bili še bolj kruti, rekoč: »Razvnema ljudi, ko uči po vsej celotni Judeji, začenši v Galileji, do tega mesta.«
Ali on na ačhavde te vičinen: “Ple sikavibnaja vazdela pobuna maškaro manuša ki sa i phuv e Jevrejengiri. Lelja te ćerel adava ani regija Galileja hem alo čak đi akate ani diz Jerusalim!”
6 Ko je Pilat slišal o Galileji, je vprašal, ali je bil ta človek Galilejec.
A kad o Pilat šunđa adava, pučlja len nane li o Isus Galilejco.
7 Takoj pa, ko je spoznal, da pripada pod Herodovo pristojnost, ga je poslal k Herodu, ki je bil ob tistem času tudi sam v Jeruzalemu.
I kad phende lese dai o Isus Galilejco, o Pilat bičhalđa le koro Irod, kova vladinđa ani Galileja. A baš adala dive o Irod inele ano Jerusalim.
8 Ko je Herod zagledal Jezusa, je bil silno vesel, kajti že dlje časa si ga je želel videti, ker je o njem slišal mnoge stvari; in upal je, da bo videl kak čudež, ki ga bo storil.
Kad o Irod dikhlja e Isuse, but inele radosno adalese so pana angleder manglja te dikhel le adalese so but šunđa olestar hem nadinđa pe da o Isus ka ćerel nesavo čudo anglo leste.
9 Potem ga je zasliševal z mnogimi besedami, toda nič mu ni odgovoril.
But so pučlja le, ali o Isus ništa na phenđa lese.
10 Poleg pa so stali visoki duhovniki in pisarji ter ga silovito obtoževali.
A adari terđona ine o šerutne sveštenici hem o učitelja e Zakonestar vaćerindoj zorale protiv o Isus.
11 In Herod ga je s svojimi bojevniki ponižal ter ga zasmehoval in ga oblekel v krasno svečano oblačilo ter ga ponovno poslal k Pilatu.
A o Irod hem lesere vojnici ponizinde e Isuse hem marde muj oleja. Urjavde le ano carikano fostani hem tegani o Irod bičhalđa le palal koro Pilat.
12 In tega istega dne sta se Pilat in Herod spoprijateljila, kajti prej sta si bila med seboj sovražna.
Angleder o Irod hem o Pilat na inele ano šukar odnosija, a adava dive ule amala.
13 Ko pa je Pilat sklical skupaj visoke duhovnike in vladarje ter ljudstvo,
A o Pilat vičinđa kora peste e šerutne sveštenikonen, e vođen hem e narodo,
14 jim je rekel: »Privedli ste mi tega človeka, kot nekoga, ki izkrivlja ljudi in glejte, pred vami sem ga izprašal. Nobene krivde nisem našel na tem človeku glede teh stvari, za katere ga tožite.
i phenđa lenđe: “Anđen kora mande akale manuše vaćerindoj da vazdela pobuna maškaro narodo. Ače, angla tumende pučljum le adalestar, ali na arakhljum nisavi krivica zaki savi tumen optužinena le.
15 Ne, in tudi Herod ne, kajti poslal sem vas k njemu. In glejte, nič smrti vrednega mu ni bilo storjeno.
A ni o Irod na arakhlja upro leste krivica i adalese bičhalđa le palal kora amende. Akava manuš na ćerđa ništa so zaslužini meriba.
16 Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.«
Adalese samo ka naredinav te šibinen le, i ka mukav le.”
17 (Kajti nujno jim je moral na praznik nekoga izpustiti.)
[A valjanđa zako prazniko, palo adeti, te mukel lenđe jekhe phandle manuše.]
18 In vsi so hkrati zakričali, rekoč: »Proč s tem človekom in izpusti nam Baraba, «
Ko adava sare so inele adari vičinde: “Mudar adale manuše, a muk amenđe e Varava!”
19 (ki je bil vržen v ječo zaradi nekega upora, storjenega v mestu in zaradi umora.)
(O Varava inele phandlo adalese so učestvujinđa ani pobuna savi inele ano Jerusalim hem adalese so mudarđa nekas.)
20 Pilat jim je torej, voljan izpustiti Jezusa, ponovno spregovoril.
A o Pilat, adalese so manglja te mukel e Isuse, palem vaćerđa olencar,
21 Toda oni so vpili, rekoč: »Križaj ga, križaj ga.«
ali on vičinde: “Čhiv le ko krsto! Čhiv le ko krsto!”
22 In tretjič jim je rekel: »Zakaj, kakšno zlo je storil? Nobenega razloga za smrt nisem našel na njem. Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.«
A o Pilat palo trito puti phenđa lenđe: “A savo bišukaripe ćerđa akava manuš? Na dikhava sose valjani te merel. Ka naredinav te šibinen le, i ka mukav le.”
23 Oni pa so bili neposredni z močnimi glasovi in zahtevali, da bi bil križan. In prevladali so glasovi teh ter visokih duhovnikov.
Ali on na ačhavde te vičinen oto sa o glaso rodindoj te čhivel e Isuse ko krsto. I lengoro vičiba inele sa po zoralo.
24 In Pilat je razsodil, da naj bi bilo kakor zahtevajo.
I adalese o Pilat odlučinđa te del len adava so mangena.
25 In izpustil jim je tega, ki so ga zahtevali, ki je bil zaradi upora in umora vržen v ječo, toda Jezusa je izročil njihovi volji.
Muklja okole kole mangle, kova inele phandlo zbog i pobuna hem zbog o mudariba, a e Isuse dinđa ko vojnici te ćeren oleja adava so o narodo manglja.
26 In ko so ga odvedli proč, so prijeli nekega Simona, Cirenčana, ki je prihajal s podeželja in nanj položili križ, da bi ga nosil za Jezusom.
Sar o vojnici legarena ine e Isuse, dolinde nesave Simone tari Kirinija sar avela ine taro polje. Čhivde o krsto upro leste hem terinde le te akhari le palo Isus.
27 In sledila mu je velika skupina ljudi ter žensk, ki so ga tudi objokovale ter žalovale za njim.
Palo Isus dželo baro narodo maškaro kolende inele hem o đuvlja kola runde hem žalinde le.
28 Toda Jezus jim je, ko se je obrnil k njim, rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte zaradi mene, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.
Ali o Isus irinđa pe nakoro lende hem phenđa lenđe: “Đuvljalen taro Jerusalim, ma roven pala mande, nego roven pala tumende hem tumare čhavende.
29 Kajti glejte, prihajajo dnevi, v katerih bodo rekli: ›Blagoslovljene so jalove in maternice, ki niso nikoli nosile ter prsi, ki niso nikoli nudile sesanja.‹
Adalese so, ače, avena o dive kad o manuša ka vaćeren: ‘Bahtalei o đuvlja kolai bizo čhave, kola na bijande hem na dinde čuči.’
30 Potem bodo začeli govoriti goram: ›Padite na nas; ‹ in hribom: ›Pokrijte nas.‹
Tegani ‘ka phenen e planinenđe: Peren upra amende! hem e bregonenđe: Učharen amen!’
31 Kajti če te stvari počnejo z zelenim drevesom, kaj se bo zgodilo s suhim?«
Adalese so, te ađahar ćerela pe mancar kova injum sar jekh sapano kaš, sigurno po bišukar ka ćerel pe e manušencar kolai sar o šuke kašta.”
32 Z njim pa sta bila odvedena tudi dva druga hudodelca, da bi bila usmrčena.
A e Isuseja inele legarde pana duje zločinconen te oven mudarde.
33 In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so tam križali njega in hudodelca, enega na desni roki, drugega pa na levi.
I kad resle ko than vičime Kokalo e šeresoro, o vojnici čhivde ko krsto e Isuse hem čhivde adale zločinconen ko avera krstija: jekhe oti lesiri desno, a e dujtone oti lesiri levo strana.
34 Potem je Jezus rekel: »Oče, odpusti jim, kajti ne vedo, kaj delajo.« Oni pa so si razdelili njegova oblačila ter metali žrebe.
O Isus phenđa: “Dade, oprostin lenđe, adalese so na džanen so ćerena!” Tegani o vojnici frdinde barbuti hem ađahar delinde maškara pumende e Isusesere šeja.
35 In ljudje so stoje gledali. Prav tako pa so ga z njimi zasmehovali vladarji, rekoč: »Rešil je druge, naj reši sebe, če je on Kristus, Božji izvoljenec.«
O narodo terdino adari te dikhelfse, a e jevrejengere vođe marde muj e Isuseja vaćerindoj: “Averen spasinđa; akana nek spasini korkoro pes tei čače ov o Hrist e Devlesoro, lesoro Izabirime!”
36 In tudi vojaki so ga zasmehovali, ko so prišli k njemu in mu ponujali kisa
Hem o vojnici marde muj e Isuseja. Ale uzalo leste hem kaninde le ušli mol,
37 ter rekli: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.«
vaćerindoj: “Te injan o caro e jevrejengoro, spasin tut!”
38 Nad njim pa je bil tudi nadpis, napisan v črkah grščine in latinščine ter hebrejščine: TO JE JUDOVSKI KRALJ.
A upreder lesoro šero terdino znako kote inele pisime: Akavai o caro e jevrejengoro.
39 Eden izmed hudodelcev, ki sta visela, pa ga je zasmehoval, rekoč: »Če si ti Kristus, reši sebe in naju.«
Jekh okole zločinconendar vređinđa e Isuse vaćerindoj: “Te injan o Hrist, sose na spasineja tut hem amen?”
40 Vendar mu je drugi odgovoril, ga oštel in rekel: »Ali se ne bojiš Boga, glede na to, da si ti v isti obsodbi?
A o dujto zločinco ukorinđa adale so vređinđa e Isuse: “Sar na daraja e Devlestar? Hem tu injan ađahar osudime sar soi ov.
41 In midva zares po pravici, kajti prejemava nagrado, primerno svojim dejanjem, toda ta človek ni storil nič narobe.«
Amen pravedno injam kaznime zbog amare bišukar buća, a ov na ćerđa nisavo bišukaripe.”
42 In Jezusu je rekel: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.«
Tegani phenđa: “Isuse, setin tut mandar kad ka ave ano to carstvo.”
43 In Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: ›Danes boš z menoj v raju.‹«
A o Isus phenđa lese: “Čače vaćerava će, avdive ka ove mancar ano raj!”
44 In bilo je okoli šeste ure in bila je tema po vsej zemlji do devete ure.
A ko ekvaš o dive, i tomina učharđa sa i phuv hem ađahar inele trin saća,
45 In sonce je otemnelo in tempeljsko zagrinjalo se je raztrgalo po sredini.
adalese so o kham kalilo. A e hramesiri zavesa pharavdili ko ekvaš.
46 In ko je Jezus zavpil z močnim glasom, je rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to izrekel, je izročil duha.
A o Isus vičinđa oto sa o glaso: “Dade, tuće ano vasta mukava o duho mlo!” Kad phenđa adava, muklja pli duša.
47 Torej ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga, rekoč: »Zagotovo je bil to pravičen človek.«
A kad e rimesoro kapetani dikhlja so ulo, lelja te slavini e Devle, vaćerindoj: “Čače akava manuš inele pravedniko!”
48 In vsa množica, ki je prišla skupaj k temu prizoru in gledala te stvari, ki so se zgodile, se je tolkla po svojih prsih in se vrnila.
But manuša kola čedinde pe adari te dikhenfse, irindoj čhere khuvena pe ine ko gruđa adalese so ine lenđe žao.
49 Vsi njegovi znanci in ženske, ki so mu sledili iz Galileje, pa so stali daleč stran in gledali te stvari.
A sa e Isusesere amala, đi o đuvlja kola phirde palo leste pana tari Galileja, odural terdine hem dikhle sa adava.
50 In glej, tam je bil mož, po imenu Jožef, svetovalec. In bil je dober mož ter pravičen
A inele jekh manuš palo anav Josif tari Arimateja, diz ani Judeja.
51 (isti ni soglašal z nasvetom in njihovim dejanjem). Bil je iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo.
Ov inele šukar hem pravedno manuš kova adžićeri ine o carstvo e Devlesoro. Iako inele člano oto e jevrejengoro sabor, na složinđa pe adaleja so inele odlučime te roden o Isus te ovel mudardo.
52 Ta mož je odšel k Pilatu in prosil [za] Jezusovo telo.
Ov dželo koro Pilat hem rodinđa te den le o telo e Isusesoro.
53 In snel ga je ter ga zavil v laneno platno in ga položil v mavzolej, ki je bil vsekan v skalo, v katerega človek še nikoli prej ni bil položen.
Tegani huljavđa e Isusesoro telo taro krsto, paćarđa le čaršaveja hem čhivđa le ano grobo savo inele ćerdo ano bar, ano savo pana niko na inele čhivdo.
54 In ta dan je bila priprava in približeval se je šabat.
Adava dive inele Dive zako pripremiba zako savato savo samo so na ine te avel.
55 In tudi ženske, ki so prišle z njim iz Galileje, so potem sledile ter [si] ogledale mavzolej in kako je bilo njegovo telo položeno.
A o đuvlja, kola ale e Isuseja tari Galileja, džele e Josifeja hem dikhle sar e Isusesoro telo inele čhivdo ano grobo.
56 In vrnile so se in pripravile dišave ter mazila in glede na zapoved počivale na šabatni dan.
I irinde pe adari kaj bešena ine hem spreminde o mirisija hem o mastija savencar te makhen e Isusesoro telo. Ali ko savato odmorinde pe poštujindoj i naredba oto Zakoni e Mojsijasoro.
