Luka 14
1 In pripetilo se je, medtem ko je odšel v hišo enega izmed vodilnih farizejev, da bi na šabatni dan jedel kruh, da so ga ti opazovali.
Cholngahni khat Yeshua nilhah an nedin Pharisee ho lamkai khat in'ah achen, chule miho chun phatah in avelhiuvin ahi.
2 In glej, pred njim je bil nek človek, ki je imel vodenico.
Hiche a chun mikhat, aban le akengho pom khat aumin ahi.
3 In Jezus je izvedencem v postavi in farizejem odgovarjal ter govoril, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatni dan?«
Yeshuan Pharisee hole danthu themho chu adongin, “Cholngah nikhoa misuhdam danthun aphal hai aphallou ham?” ati.
4 Oni pa so molčali. In prijel ga je in ozdravil ter ga pustil oditi,
Amahon adonbut nom lou phat un, Yeshuan anapa chu atham'in chule asudam'in asolmang tai.
5 in odgovoril jim je, rekoč: »Komu izmed vas pade osel ali vol v jamo in ga ne bo nemudoma, na šabatni dan, izvlekel ven?«
Chuin amaho lam ngan aseitai, “Nangho cholngah nia natonglou koi naum uvam? Nachapa ham ahiloule na bongchal hamkhat kokhuh a alhahlut le, aladoh dinga nakino ji hih um?” ati.
6 In ponovno mu niso mogli odgovoriti na te stvari.
Avel'in adonbut thei kit tapouve.
7 In ko je opazil, kako izbirajo vodilna mesta, je tem, ki so bili povabljeni, podal prispodobo, rekoč jim:
Nilhah anne a hung jouse chun touna nom nom jabolna mun achu cheh'u Yeshuan amu phat in, aman amaho chu hiche thumop hi apen ahi.
8 »Kadar te katerikoli človek povabi na poroko, se ne usedi na najvišje mesto, da ne bi le-ta povabil častitljivejšega človeka, kakor si ti,
“Moupui golvah na'a kouna namu teng uleh, jabolna munhoa tou hih un. Ijem tin nang sanga jabolna chang ding khat ana kikou khataleh ipi tin tem?”
9 in ne bi prišel ta, ki je povabil tebe in njega in ti rekel: ›Daj prostor temu človeku, ‹ ti pa si boš s sramoto začel jemati najnižji prostor.
Kinneipa chun ahung seiding, “Natouna chu hiche mipa hi pen” atiding ahi. Chuteng nangma najah cha ding ahi, chutengleh dokhang noiya kikoi touna hoa chu natou ding ahitai!
10 Toda kadar si povabljen, pojdi in se usedi na najnižji prostor, da ti lahko reče, kdor te je povabil, ko pride k tebi: ›Prijatelj, pojdi višje, ‹ potem boš imel oboževanje v prisotnosti teh, ki s teboj sedijo pri obedu.
“Chusang chun dokhang kengbul mun nemnung pen'a chun touvin. Chuteng kinneipan nahin muding nahenga hunga, ‘Jol, nang dingin mun phajep kaneiyuve!’ ahung tiding ahi. Chuteng nangma chu jin kikou dang ho masanga jana nachan ding ahi.
11 Kajti kdorkoli se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.«
Ijeh inem itile ama kichoisang chan chu suhnem'a umdiu ahi, chule akineosah chan chu dopsang'a umdiu ahi” ati.
12 Potem je prav tako rekel tistemu, ki ga je povabil: »Kadar pripravljaš kosilo ali večerjo, ne pokliči svojih prijateljev, niti svojih bratov, niti svojih sorodnikov, niti svojih bogatih sosedov, da te ne bi tudi oni povabili in ti povrnili.
Chuin in-neipa chu aven, hitin aseiye “Nangman nehkhom ahilouleh golvah nabol teng, naloi nagol ho, nasopiho, na inkote, chule naheng nakom mihao ho kou hih'in. Ajeh chu amahon nangma nahin koukit diu ahin, hiche bou chu natohga hiding ahitai.
13 Toda kadar pripravljaš pojedino, pokliči revne, pohabljene, hrome, slepe
Chusang chun mivaichaho, chatmo ho, elbai ho, chule mitcho ho kou jon.
14 in boš blagoslovljen, ker ti ne morejo poplačati, kajti poplačano ti bo ob vstajenju pravičnih.«
Chuteng michonpha thokitna'a Pathen in nanungsah joulou ding ho nakou jeh a nangma tohphatman napeh ding ahi,” ati.
15 In ko je eden izmed teh, ki je pri obedu sedel z njim, slišal te stvari, mu je rekel: »Blagoslovljen je, kdor bo jedel kruh v Božjem kraljestvu.«
Hiche thu ajah hin mikhat dokhanga Yeshua toh toukhom khat in, “Pathen Lenggam'a golvah ankonga galhah ding iti anop tadem!” tin ahin phongdoh e.
16 On pa mu je potem rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in povabil mnoge.
Yeshuan adonbut nan hiche thusim hi aseipeh e: Mikhat hin golvah lentah abol in kouna lekha jong tamtah athot doh tai.
17 Ob času večerje pa je poslal svojega služabnika, da pove tem, ki so bili povabljeni: ›Pridite, kajti sedaj so vse stvari pripravljene.‹
Golvah anneh khom chu gontup ahiphat in, asohte asol'in, akikou ho jah'a, “Hungun golvah ankong gontup ahitai” agatisah'e.
18 Vsi pa so se začeli soglasno opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Kupil sem kos zemlje in nujno ga moram iti pogledat. Prosim te, imej me za opravičenega.‹
Ahivangin amahon abon'un ahitheilou nau thu aseiyun ahi. Khat in, “Tutah chun loumun kachon kavettoh lou akhoh'e, lungsettah in nei ngaidam in” ati.
19 In drugi je rekel: ›Kupil sem pet jarmov volov in grem, da jih preizkusim. Prosim te, imej me za opravičenega.‹
Khat kit chun, Keiman tutah chun bongchal to-nga kahin chon, hithei nam ti kavet got ahi, lungset'in nei ngaidam un, ati.
20 In drugi je rekel: ›Poročil sem ženo in zato ne morem priti.‹
Achom khat in, tun ji kaneiyin, hijeh chun hung thei ponge, ati.
21 Tako, da je ta služabnik prišel in te stvari sporočil svojemu gospodarju. Potem je hišni gospodar jezen rekel svojemu služabniku: ›Pojdi hitro ven na ulice in mestne ceste ter pripelji sèm revne in pohabljene in šepave in slepe.‹
“Sohpa chu akilen apakai pa kom ah ipi iti adonbut'u aseipeh tai. Apakai pachu alung hang in hitin ahinsei tai, ‘Kintah'in chenlang, khopi sung lamlen tin'ah mivaicha ho, chatmo ho, mitcho ho, chule elbai ho gakou tan’ ati.
22 In služabnik je rekel: ›Gospod, narejeno je, kakor si zapovedal in še je prostor.‹
Asohpan hichu aboljou phat in, ahung hetsah in, ‘Mun a-ong nalaiye’ ahung ti.
23 In gospodar je rekel služabniku: ›Pojdi ven na glavne ceste ter ograje in jih prisili, da vstopijo, da se bo moja hiša lahko napolnila.‹
Hijeh chun apakai pan aseiyin, ‘Chedoh in lang lamlen pam lah dung chule aning kah lah'a um koi hijong leh, namu mu hinkouvin, ka-in mi adim nadingin’ ati.
24 Kajti povem vam: ›Da nihče izmed tistih ljudi, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.‹«
Ajeh chu kakou masat ho chun golvah an chu aneokhat jong atekhah lou diu ahitai,” ati.
25 In z njim so šle velike množice, on pa se je obrnil in jim rekel:
Mihonpi tamtah chun Yeshua nung ajuiyu ahin, ama akihei kol'in ajah'uva aseitai,
26 »Če katerikoli človek pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, da in tudi svojega lastnega življenja, ne more biti moj učenec.
“Nangho kaseijui nahi nom uleh, mijouse nahot ngaiyu ahi, tekah nan–nanu napa, naji nachate, nasopi ho, nangma hinkho tah jong, achuti louleh kaseijui nahithei lou diu ahi.”
27 In kdorkoli ne nosi svojega križa in ne sledi meni, ne more biti moj učenec.
Chule na thingpel nakipoh'a kanung najui lou leh, kaseijui nahithei lou diu ahi.
28 Kajti kdo izmed vas, ki hoče zgraditi stolp, se prej ne usede in ne prešteje stroška, ali ima zadosti, da ga dokonča?
Ahivangin kipan hih'un athoh hah ding dan nasimtoh masang'un. Ijeh inem itile, kon insah apat ding ham amasa'a alutding jat vetoh'a, ajona dinga sum ninglhing ding hinam ti simtoh masalouva?
29 Da ga ne bi morda potem, ko je položil temelj, pa ga ne bi bil zmožen dokončati, vsi tisti, ki so to gledali, začeli zasmehovati,
Achuti loule akhombul bou najoa sum nabei maithei ahi, chuteng chuleh mijousen nanuisat bepding ahitai.
30 rekoč: ›Ta človek je začel graditi, pa ni bil zmožen dokončati.‹
Amahon seiyunte, “Hiche pa khu ahi, insah kipan'a aban ajona ding boldoh joulou pa khu” tiuvinte.
31 Ali kateri kralj, ki pripravlja vojno proti drugemu kralju, prej ne séde in se posvetuje, če bo zmožen z deset tisoči srečati tistega, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči?
“Ahilouleh, Leng khat galbol ding, koi athumop them hotoh toukhom'a, asepai sang som chun ama nokhum dinga hung kon sang som ni chu ajoding hinam ti kigel masalou ding'ah?
32 Sicer, dokler je drugi še daleč, on pošlje poslanstvo in prosi pogoje za mir.
Chuleh ajolou ding leh, palai sol'in tin, agalmi ho gamlat pet'a chu kihoucham ding agot tei ding ahi.
33 Torej podobno, kdorkoli izmed vas, ki ne zapusti vsega, kar ima, ne more biti moj učenec.
Hijeh a chu nanei jouse napehdoh tokah a kaseijui nahithei lou diu ahi.
34 Sol je dobra, toda če je sol izgubila svoj okus, s čim se bo začinila?
“Chi hi asu-al dingin aphai. Ahin, a-al na chu mansah taleh, iti na-alsah kit ding ham?”
35 Niti ni primerna za zemljo niti za gnojišče, temveč jo ljudje mečejo ven. Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.«
A-al lou chi chu leiset a dinga jong chule leithao a dinga jong phachom lou ahi. Paidoh in aumji tai. Koi hileh nakol neichan in ngai hen chule hetthem hen.
