Luka 12
1 Medtem ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej začel govoriti svojim učencem: »Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina.
Ie amy zao, naho nivorigidiñe añ’aleale t’indaty vaho nifandialia, le nanoe’ Iesoà ty hoe hey o mpiama’eo: Itaò ty lalivai’ o Fariseoo, amy t’ie hasoa-fiatreke.
2 Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito niti skrito, kar se ne bo izvedelo.
Toe tsy ao ty linomboke ze tsy haboake ndra ty nakafitse ze tsy haborake;
3 Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah.
aa ndra inoñ’ inoñe volañe’ areo añ’ieñe ao, ty ho janjiñeñe an-kazavàñe ey; vaho ze tsikoe’ areo an-dravembia añ’anjomba ao ho tseizeñe an-tampenake ey.
4 Vam, svojim prijateljem, pa pravim: ›Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti.‹
Taroñeko ama’areo roàñeko ty hoe, ko marimarihañe ze mahay mamono ty sandriñe, fe tsy mahalefe mandikoatse.
5 Toda posvaril vas bom, koga se bojte: ›Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.‹ Da, pravim vam: ›Bojte se ga.‹ (Geenna g1067)
Hatahataeko ty hañeveña’ areo: irevendreveño i fa namonoy ro mbe aman-dily hampijoroboñ’ azo an-tsikeokeok’ ao; eka hoe iraho, Añeveño! (Geenna g1067)
6 Ali ni pet vrabcev prodanih za dva novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom?
Tsy drala roe hao ty vili’ ty tsikisoisoy lime? Fa ndra raik’ ama’e tsy andikòfan’ Añahare.
7 Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev.
Ndra ty maroi’ ty añambone’areo, fa fonga niaheñe. Aa le ko mahimahiñe, fa mandikoatse ty tsikisoisoy maro nahareo.
8 Prav tako vam pravim: ›Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli, ‹
Itaroñako: Ndra iaia miantok’ ahy añatrefa’ ondatio, ro hiantofa’ i Ana’ondatiy añatrefa’ o anjelin’Añahareo.
9 toda kdor me zanika pred ljudmi, bo zanikan pred Božjimi angeli.
Fe ze mitety ahy añatrefa’ ondatio, ro hitetiako añatrefa’ o anjelin’Añahareo.
10 In kdorkoli bo govoril besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, toda tistemu, ki preklinja zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno.
Ndra iaia mitsiko i Ana’ondatiy ro mbe hiheveañe; fe tsy hiheveañe ka ze miteratera i Arofo Masiñey.
11 In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, se ne vznemirjajte in ne skrbite kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli,
Lehe asese’ iereo am-pitontonañ’ ao nahareo naho amo zizio ndra amo mpifeheo, ko tsòtsek’ ami’ty hatoi’ areo naho amy ze ho saontsie’areo;
12 kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil, kaj morate reči.«
Fa hanare’ i Arofon-kamasiñañey ze ho saontsie’areo amy ora zay.
13 Eden iz skupine pa mu je rekel: »Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.«
Tamy lahialeñey ty nanao ama’e ty hoe: O Talè, saontsio ty rahalahiko ty hifanjara i lovay amako.
14 Rekel mu je: »Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca nad vama?«
Tinoi’e ty hoe: O korahe, ia ty nanendre ahy ho mpizaka ndra mpizara ama’areo?
15 In rekel jim je: »Pazite in čuvajte se pohlepnosti, kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje.«
Le hoe re tam’ iereo: Mitaoa naho mitomira tsy ho azo’ ty fihañañe, fa tsy miato ami’ty fanaña’e ty havelo’ ondaty.
16 In povedal jim je prispodobo, rekoč: »Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila
Le hoe ty nirazañe’e: Namokatse soa ty tetem-pañaleale.
17 in mislil si je sam pri sebi, rekoč: ›Kaj bom storil, ker nimam prostora, kamor bi spravil svoje sadove?‹
Le hoe ty safirin-tro’e: Hanao akore iraho henaneo, tsy eo ty hanontonako o hanekoo.
18 Pa je rekel: ›To bom storil, podrl bom svoje skednje in zgradil večje in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.‹
Aa le hoe ty asa’e: Zao arè ty hanoeko: Ho rotsaheko o rihakoo naho ho tratrañàheko, vaho ho tamirieko ao ze hene haneko naho varako.
19 Svoji duši pa bom rekel: ›Duša, veliko dobrin imaš spravljenih za mnogo let; vzemi si počitek, jej, pij in bodi vesela.‹
Le hatàko ty hoe ty troko: O ry troko, nivandroñe’o vara tsifotofoto an-driha ao, ie tsy ho ritse an-taoñ’ an-taoñe; aa le mitofà, mikamà, migenoha, vaho mifalea.
20 Toda Bog mu je rekel: ›Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe. Čigave bodo potem te stvari, ki si jih priskrbel?‹
Fe hoe ty nitsaran’ Añahare aze: Ty dagola tia! ampañavaheñe azo anito haleñe ty tro’o, aa le ho an’ ia v’o nahaja’oo?’
21 Tak je, kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom.«
Hambañe amy zay ty ho amy ze mitamiry vara ho am-bata’e, f’ie tsy mpañaleale aman’ Añahare.
22 Svojim učencem pa je rekel: »Zatorej vam pravim: ›Ne vznemirjajte se in ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli.
Le nanao ty hoe re amo mpiama’eo: Zao ty volako ama’areo: ko tsimboetse ami’ty haveloñe toy, ty ho kamae’ areo; ndra ami’ty sandriñe, ze hisaroña’areo.
23 Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo.
Zoke’ ty mahakama ty haveloñe, naho ty saroñe i sandriñey.
24 Preudarite o krokarjih, kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; ki nimajo niti skladišča niti skednja, pa jih Bog hrani. Kako silno ste vi boljši kakor perjad?
Haraharao o koàkeo: tsy mitongy, tsy mandrofotse, tsy aman-jahetse, tsy aman-driha, fe fahanan’ Añahare; tsy ambone’ o voroñeo hao ty fiai’areo?
25 In kdo izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec?
Aa vaho ia ama’areo te mahimahiñe ro mahatovoñe ty andro hiveloma’e ndra kede?
26 Če torej niste zmožni storiti te stvari, ki je najmanj pomembna, zakaj se vznemirjate in skrbite za ostalo?
Aa naho tsy mete’ areo i raha kedekedey inoñe ty iveobeoha’ areo o raha ila’eo?
27 Preudarite lilije, kako rastejo; ne garajo, ne predejo in vendar vam jaz pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh.
Rendreho o voñeo, ty fitiri’e; ie tsy mitoroñe, tsy manenoñe; Eka, itaroñako te, ndra i Solomona amy ze hene enge’e tsy nañirinkiriñe ty fisafora’ ty raik’ ama’e.
28 Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni?
Aa naho izay ty ampisikinan’ Añahare o ahetseo, ie amoka añe androany vaho ahifik’ an-toñak’ ao te hamaray, àntsake ty hanafora’e anahareo, ry kede fatokisañe!
29 In ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti ne bodite dvomljivega mišljenja.
Ko mitsoeke ty ho kamae’areo ndra hinome’ areo, le ko marimarike.
30 Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta in vaš Oče ve, da imate potrebo za temi stvarmi.
Fonga paiae’ o kilakila’ondatio irezay vaho arofoanan-dRae’areo te ipaia’areo ka.
31 Toda raje iščite Božje kraljestvo in vse te stvari vam bodo dodane.
Fe hotsohotsò heik’ i Fifehea’ey le hatovoñe ama’areo ze he’e.
32 Ne bojte se, mali trop, kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo.
Ko hembañe, ry mpirai-lia kedeo fa non-dRae’areo ty hanolotse anahareo i Fifeheañey.
33 Prodajte, kar imate in dajte miloščino. Priskrbite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa niti molj ne razkraja.
Aletaho ty vara’ areo le añomeo o rarakeo. Añentseño horoñe tsy mete voroke naho vara andindìñe ao tsy ho ritse, tsy harivoa’ ty malaso, tsy ho vorohe’ ty oletse.
34 Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.
Fa ami’ty nampipohañe o fanaña’ areoo, le ao ka ty arofo’areo.
35 Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane,
Midiaña vania, le ampireheto o failo’ areoo,
36 vi sami pa podobni ljudem, ki čakajo na svojega gospodarja, kdaj se bo vrnil s poroke, da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo.
vaho mihambaña am’ ondaty mandiñe ty talè’e himpoly boak’ añ’ engavao añeo: ie pok’ eo naho mitrehentreheñe, le ho sokafe’ iereo ami’ ty manao zao.
37 Blagoslovljeni so tisti služabniki, ki jih bo gospodar, ko pride, našel čuječe. Resnično, pravim vam, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel naprej ter jim stregel.
Haha o mpitoroñe ho zoe’ i talè’ iareoy mitao amy fiavi’eio! Eka! to t’itaroñako t’ie hidiañe vaho hampiambesatse iareo hikama, le homb’eo re hitoroñe iareo.
38 In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki.
He t’ie avy petsakaleñe ke mielizava, vaho zoe’e manahake izay, le ho haha i mpitoroñe rezay.
39 In vedite to, da če bi hišni oče vedel, katero uro bi prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena.
Arendreho zao te, ie napota’ ty tompon-traño ty ora ho niloneahe’ o malasoo, tsy ho nado’e ho foieñe i akiba’ey.
40 Bodite torej tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite.‹«
Aa le mitaoa, fa ami’ty ora mahatondreñe anahareo ty hitotsaha’ i Ana’ondatiy.
41 Potem mu je Peter rekel: »Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?«
Hoe t’i Petera: O Talè, tsinara’o ama’ay v’i ohatsey, ke amy màroy?
42 Gospod pa je rekel: »Kdo je potem tisti zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane?
Le hoe t’i Talè: Ia arè ty mpamandroñe migahiñe naho mahihitse, tinendre’ ty bei’e hifeleke o añ’anjomba’eo hanonkantsonkañe mahakama ami’ty andro’e?
43 Blagoslovljen je tisti služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi.
Haha ty mpitoroñe, t’ie zoe’ i talè’ey mifanehake hoe izay amy fibali’ey.
44 Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem, kar ima.
Eka! to t’itaroñako t’ie horiza’e ho mpamandroñe o vara’e iabio.
45 Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: ›Moj gospodar odlaša svoj prihod‹ in bo začel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan,
Fe naho zao ka ty fitsakorea’ i mpitoroñey, te: Tambatse añe i talèkoy. Ie miorotse mamangovango o mpitoroñeo, ndra lahy ndra ampela naho mitolon-tsorake vaho mitríke ho jike,
46 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki.
ie pok’ao i talèm-pitoroñey ami’ty andro tsy itama’e naho ami’ty ora tsy apota’e; le ho trabotrabohe’e i mpamandroñey vaho hatrao’e fitobohañe amo tsereheñeo.
47 Ta služabnik pa, ki je poznal voljo svojega gospodarja in se ni pripravil niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča.
I mpitoroñe nahafohiñe ty satrin’arofo’ i bei’ey, fe tsy nañalankañe, naho tsy nanao i satri’eiy ro ho kimokimohen-doda.
48 Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari, vredne bičanja, bo pretepen z malo udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo, in komur so ljudje mnogo izročili, bodo od njega terjali tem več.
Fa ze tsy naharendreke, ndra t’ie nanao ty mañeva fofoke, ro mone ho filopiloreñe. Ze nimeam-bey, bey ka ty ipaiañe; ze nampañajarieñe bey le bey ka ty hampañondrohañe aze.
49 Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo in kako si želim, da bi bil ta prižgan?
Ty hametsahako afo an-tane atoy ty nivotrahako, le hàmake t’ie niviàñeñe!
50 Toda imam krst, da bom z njim krščen in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši!
fe am-piliporañe hiliporako, aa le malovilovy ampara’ t’ie tondroke.
51 Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: ›Ne, temveč prej razkol,
Atao’ areo ho ninday fifampilongoañe amy Taney hao ty fiaviko? Tsie, hoe iraho, te mone fifampiriàñe.
52 kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem.
Henane zao, hifandietse ty lime mpitraok’ anjomba, ho liere’ ty telo ty roe naho ho liere’ ty roe ty telo.
53 Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti snahi in snaha proti svoji tašči.‹
Hifampiria aman-drae’e ty anadahy naho i anadahiy aman-drae’e; ty rene am’ty anak-ampela’e naho i anak-ampelay aman-drene’e; ty rafozan’ ampela ami’ty vinanto’e ampela, le i vinantoy aman-drafoza’e.
54 Množici pa je rekel tudi: ›Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: ›Dež prihaja, ‹ in tako se zgodi.
Hoe re amy lahialeñey: Ie tendreke rahoñe mionjoñe boak’ ahandrefañe añe, ro manao ty hoe: Ho avy ty orañe; le toe avy.
55 In ko vidite pihati južni veter, pravite: ›Vroče bo, ‹ in tako se pripeti.
Ie mitiok’ atimo, le hoe ty asa’areo: Hatrovoke te anito, le eo izay.
56 Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje, toda kako to, da ne razpoznate tega časa?
O soamiatrekeo! Mahafitsikarake ty tarehe’ i likerañey naho ty tane toy nahareo; fe manao akore te tsy mahatsikarake ty vinta’ o sa zao?
57 Da, in zakaj celó sami od sebe ne sodite, kar je prav?
Akore te tsy safirie’areo ty lala-mahity horiheñe.
58 Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ta ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo.
Ie indreza’o lia i rafelahi’oy mb’ amy ziziy mb’eo, ihe mbe an-dalañey, imaneo filongoañe, tsy mone ho kororohe’e mb’an-jizy mb’eo naho hatolo’ i ziziy amo mpandrohio, vaho hafetsa’ i mpandrohiy am-balabey ao.
59 Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega kovanca.«
Ataliliko azo te tsy hiboak’ ao irehe ampara-pandroroña’o ze drala honka’e.
