Luka 11
1 In pripetilo se je, medtem ko je na nekem kraju molil, ko je prenehal, da mu je eden izmed njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
Ukatala Matungo Uyesu nakolompa, ung'wi wa amanyisigwa wakwe akamuila, mukulu, kumanyise nusesie kulumpa, anga uyohana nau amisilye iamanyisingwa akwe kulompa.
2 Rekel jim je: »Kadar vi molite, recite: ›Naš Oče, ki si v nebesih: ›Posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja, kakor je v nebesih, tako na zemlji.
Uyesu akaila nimukulompa, lungi, Tata, lina lako likuligwe, utemi wako uze.
3 Daj nam dan za dnem naš vsakdanji kruh.
Ukupe indya yitu nia mahiku ihi.
4 In odpusti nam naše grehe, kajti tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan. In ne vôdi nas v skušnjavo, temveč nas osvobodi pred zlom.‹«
Ukulekele imalandu itu aka use nikia lakala nakugaziiye, uleke kuitwala muimageng'wa.
5 In rekel jim je: »Kateri izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu ob polnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe,
Uyesu akaila, nyenyu kitalanyu nukite umuhumba muya nukumuhanga uutiku, nukumuila, muhumba miane mpe imikate itatu.
6 kajti moj prijatelj je na svojem potovanju prišel k meni, pa nimam ničesar, da postavim predenj?‹
Kunsoko muhumba shuya wane wampikiila inoino kupuma muhinzo, nu ne nimugila indya nikumupa.
7 In ta od znotraj bo odgovoril ter rekel: ›Ne moti me. Vrata so sedaj zaprta in moji otroci so z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‹
Nuyo nukale mrupumba akamuila, leka kunaja, umulango walugailwa palung'wi niana ane, nune nalala singa kuhuma kuuka nukuupa uewe indya.
8 Povem vam: ›Čeprav ne bo vstal in mu dal, ker je njegov prijatelj, bo vendarle vstal zaradi njegove vsiljivosti ter mu dal toliko, kolikor potrebuje.‹
Nunuie, kina atizeshukuuka indya umuhumba muya akwe, kunsoko akazulongolekile kumupitya tile niminyala, ukuuka akupe indya yidu kutula nuhilwa wako.
9 In jaz vam pravim: ›Prosite in to vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in to se vam bo odprlo.‹
Nu ne kumuila, lompi, nunye mukupewa, penzi nunye mukulija, pinduli nunye mukuluguilwa.
10 Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in tistemu, ki trka, se bo odprlo.
kunsoko nuilompa wisingiilya, nuyu nuiduma wipata, pinduli nunye mukuluguilwa.
11 Če bo sin kogarkoli izmed vas, ki je oče, prosil kruha ali mu bo dal kamen? Ali če prosi ribe ali mu bo namesto ribe dal kačo?
Tata kii kung'wanyu, ung'waakwe agalompe insamaki ukumupa nzoka?
12 Ali če bo prosil jajce ali mu bo ponudil škorpijona?
Ang'wi agalompe ije ukumpa nkumi?
13 Če torej vi, ki ste hudobni, veste kako dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo?«
Klulo ang'wi unyenye nimiabi mumanyile kuapa iana nyu imasongeelyo nimaza, Ai g'wautata nyu nua nuakigulu ukuapa ung'waungwelu ao nimulo mpa?
14 In izganjal je hudiča, ta pa je bil nem. In pripetilo se je, ko je hudič odšel ven, [da] je nemi spregovoril in množica se je čudila.
Sunga Uyesu akatula mupatya umintunga, Uyu naukete umintunga ai kimume umintunga akahega kumuntu nuanso, umuntu nuanso akahuma kuligitya umitunda ukakuilwa nanguli.
15 Toda nekateri izmed njih so rekli: »Hudiče izganja preko Bélcebuba, vodilnega izmed hudičev.«
Niang'wi ikalunga, uyu ukuheja imintunga kua Beelzabul mukulu wa amintunga.
16 In drugi so ga skušali in od njega hoteli znamenje z neba.
Niang'we akamgema ikalowa alagiile ikilingasilyo nikakupuma kilunde.
17 Vendar jim je on, ker je poznal njihove misli, rekel: »Vsako kraljestvo, razdvojeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje; in hiša, razdvojena zoper hišo, pade.
Ingi uyesu akalinga imasigo akaaila, utemi wili nukutemanuka utula nuukia, ninyumba nikutemanuka ikugwa.
18 Če bi bil tudi Satan razdeljen zoper samega sebe, kako bi obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da s pomočjo Bélcebuba izganjam hudiče?
Ang'wi umubi ukutula utemanukile, utemi wakwe ukimaka ule? Kunsoko uenda lunga neenda heja imintunga kua Belzebuli.
19 In če jaz z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom [jih] izganjajo vaši sinovi? Zatorej bodo oni vaši sodniki.
Ang'wi unene neenda heja iamintunga kua Belzebuli, ai iane menda heja imitunga kukiila ntuni? Kunsoko iyi, nianso azizamtwala mulamulwa.
20 Toda če jaz z Božjim prstom izganjam hudiče, je brez dvoma nad vas prišlo Božje kraljestvo.
Kululo, angwi kuheja amintunga kukiila shala kang'wi Tunda, ingi gwa utemi ukumuhanga.
21 Ko močan mož oborožen čuva svojo palačo, so njegove dobrine v miru,
Umunyangulu nukite ishigi angaamilile inyumba kwe, imaintu akwe akikie uza.
22 toda ko bo nadenj prišel močnejši od njega in ga premagal, mu odvzame vso njegovo bojno opremo, v katero je zaupal in razdeli njegove plene.
Kululo angingiilwe nu muntu numukiiye ingulu umunyangulu nuanso ukumuhegelya ishige yake, nukuhola insao yakwe yihi.
23 Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.
Uyu nisha kipalung'wi nu nene, shamiane, nuyu nishawilingiila palung'wi nunene wisambailya.
24 Ko je nečisti duh odšel iz človeka, hodi skozi suhe kraje, iščoč počitka; ker pa ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom k svoji hiši, od koder sem prišel ven.‹
Umintunga numubi nukuhega kumuntu, wenda nikutili imaze kunsoko asupye. Agatule walimila, ukulunga, kusuka nazampumie.
25 In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno.
Anga asuke ahange inyumba apyagulwa hangi ikie iza.
26 Tedaj gre in vzame k sebi sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam; in vstopijo vanjo ter tam prebivajo in zadnje stanje tega človeka je hujše kakor prvo.«
Kululo wilongola kuaduma amintunga mupungati ao bi kukila nuanso, nukualeta ikie pang'wanso, u muntu nuanso witula mubi kukila nazawili ung'wandyo.
27 In pripetilo se je, medtem ko je govoril te besede, [da] je neka ženska iz skupine povzdignila svoj glas in mu rekla: »Blagoslovljena je maternica te, ki te je nosila in prsi, ki si jih sesal.«
Naukuligitya inkani izi, musungu ung'wi akahumbula ululi kukila ihi naiakoli pang'wanso akalunga, “Akembetwa inda naikutugile nimaele naumonkile.”
28 Toda rekel je: »Da, toliko bolj blagoslovljeni so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in se je držijo.«
Sunga akalunga, akembetwa ao neija ulukani lang'wi Tunda nukuluamba.
29 In ko je bila množica zbrana tesno skupaj, je začel govoriti: »To je hudoben rod. Iščejo znamenje, pa jim ne bo dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona.
Umilundo wa antu ukatula kongeeleka, u Yesu akandya kulunga, “Uwileli uwu ingi wileli wa ubi, ukuduma kilinga siilyo, kutile ikilingasiilyo nikikupegwa kukila ikiilingasiilyo ni kang'wa Yona.
30 Kajti kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu.
Anga u Yona naikilingasiilyo kuantu a Ninawi. Uu nungwana wang'wa Adamu ukutula kilingasiilyo kuwileli uwu.
31 Kraljica juga bo ob sodbi vstala z ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je iz skrajnih delov zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, večji kakor Salomon je tukaj.
Umusungu wa Mutemi nuakutakama ukimika uluhiku nula ulamulwa niantu awileli uwu azizapegwa ulamulwa wao, ingi nuanso aupumie kumpelu nihi aze ategeelye uhugu wang'wa Solomoni, na paite ukoli numukulu kukila u Solomoni.
32 Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti pokesali so se ob Jonovem oznanjevanju; in glejte, večji kakor Jona je tukaj.
Iantu a Ninawi akimika mulamulwa palung'wi niantu niawileli uwu uluhiku la ulamulwa azizaapa uulamulwa, kunsoko nianso aialekile imilandu nu Yona naukutanantya ulukani lang'wi Yunda, hangi goza pang'wanso ukoli numukulu kukila Yona.
33 Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne položi na skrivno mesto niti ne pod mernik, temveč na svečnik, da tisti, ki vstopajo, lahko vidijo svetlobo.
Kutile umuntu wihi, nuakilya ulumuli aluike mulungu ang'wi pihi akikapu, ingi wakilya nukuika migulya kunsoko akelyo, angawingila muntu wihi ahume kuona uwelu.
34 Svetloba telesa je oko. Ko je torej tvoje oko enovito, je tudi tvoje celó telo polno svetlobe, toda kadar je tvoje oko hudobno, je tudi tvoje telo polno teme.
Iliho lako lumuli la muili iliho lako angalilule iza umuili wako wihi ukutula nuwelu, iliho lako angalihule ibi umuili wako wihi ukutula kiti.
35 Pazite torej potemtakem, da svetloba, ki je v tebi, ne bo tema.
Kululo mihambe uwelu nuukole mitalanyu uleke kukilwa ikiti.
36 Če je torej tvoje celotno telo polno svetlobe in nima nobenega dela temnega, bo vse polno svetlobe, kot kadar ti lesketajoče sijanje svečnika daje svetlobo.«
Kululo ang'wi umuili wako ukoli muwelu, hangi kutile ata nuunino nuukoli mukiti. Ingi gwa umuili wako ukutula anga ulumuli nulukupumya uwelu kitalanyu.”
37 In medtem ko je govoril, ga je nek farizej rotil, naj obeduje z njim. In vstopil je ter se usedel k obedu.
Naiwamala kuligitya, Farisayo akamana enda alye ndya kitalakwe, u Yesu akingila munyumba akatula palung'wi nienso.
38 Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred obedom ni najprej umil.
Imafarisayo ikakuilwa kunsoko shaukalae indya naikili kuletwa.
39 Gospod pa mu je rekel: »Torej vi farizeji čistite zunanjost čaše in pladnja, toda vaš notranji del je poln požrešnosti in zlobnosti.
U Yesu akaila, “Unye Mafarisayo mendoja iseme kunzi, mukati anyu mizue insuula nimbi nuubi.
40 Vi bedaki, mar ni tisti, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?
Unye antu nimiagila uhugu uyu naumbile kunzi shanga au umbile ne numukati?”
41 Toda raje dajte miloščino od takih stvari, kot jih imate, in glejte, vse stvari so vam čiste.
Ape iahimbe aya namkati, ni nkani yihi ikutula nza kitalanyu.
42 Toda gorje vam, farizeji! Kajti desetinite meto in ruto ter vse vrste zelišč, prezirate pa sodbo in Božjo ljubezen; te bi morali imeti narejene in ne pustiti drugih nenarejenih.
Kululo isatiko lanyu Mafarisayo, nsoko mipumya imasongeelyo aminanaa numuchicha ni nyenyi yihi niamugunda, kunu mulekile inkani ya tai nukumulowa Itunda, kuna shango mukuleka nimangiza.
43 Gorje vam, farizeji! Ker ljubite najvišje sedeže v sinagogah in pozdrave na trgih.
Isatiko lanyu Mafarisayo kunsoko milowa kikiie kumatuntu akuntongeela amatekeelo nukulamukigwa kua milamu iyi nikilya.
44 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti vi ste kakor grobovi, ki se ne razločijo in ljudje, ki hodijo čeznje, se jih ne zavedajo.«
Isatiko lanyu kunsoko mimpyani niibula ningila ilingasiilyo iantu niza azegenda migulya aibiila nianso singaazeaine.”
45 Potem je odgovoril eden izmed izvedencev v postavi in mu rekel: »Učitelj, s takšnim govorjenjem grajaš tudi nas.«
Mumanyisi ung'wi wa unonelya wa Kiyahudi akasusha akamuila, mumanyisi iki nukukiligitya kakutasha use.
46 On pa je rekel: »Gorje tudi vam, vi, izvedenci v postavi! Kajti ljudi natovarjate z bremeni, bridkimi za prenašanje, vi sami pa se niti z enim izmed svojih prstov ne dotaknete teh bremen.
Yesu akaila isatiko lanyu, unye aminyisi ankani, ingi mendaapa iantu imiligo nisinga ahumile kuminkenka, kunu unye shamaenda miamba ata nayala yanyu.
47 Gorje vam! Kajti prerokom gradite mavzoleje, vaši očetje pa so jih ubili.
Isatiko lanyu kunsoko mendazenga nukuika ilingasiilyo muibiila ya anyakidagu ao naiabulagilwe niesekulu anyu.
48 Resnično, vi pričujete, da odobravate dejanja svojih očetov; kajti zares so jih ubili, vi pa gradite njihove mavzoleje.
Kululo gwa unyenye mihangile nukigombya imilimo naiitumile isekulu anyu, kunsoko ikulukulu aiabulagile ianyakidagu, imo nimezenga ilingasiilyo muibiila yao.
49 Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ›Poslala jim bom preroke in apostole in nekatere izmed njih bodo ubili in preganjali,
Kunsoko iyo uhugu wang'wi Tunda uuliye, kuatuma ianyakidagu neituma milimo ane neenso muakaja nukuabulaga niang'wi.
50 da bo od tega rodu lahko zahtevana kri vseh prerokov, ki je bila prelita od ustanovitve sveta;
Uwileli uwu uziza liilwa ni sakami anyakidagu naiabulagile kupuma ung'wandyo nua unkumbigulu.
51 od krvi Abela do krvi Zaharija, ki je umrl med oltarjem in templjem.‹ Resnično, povem vam: ›Zahtevala se bo od tega rodu.‹
Kupuma usakami wang'wa Abeli nu Zakaria, naubulagilwe pakati wikumbikilo la ng'waung'welu. Uu, numuie uwileli uwu uzizaliilwa.
52 Gorje vam, izvedenci v postavi! Kajti odvzeli ste ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tem, ki so vstopali, pa ste preprečevali.«
Isatiko lanyu amanyisi ankani nia Kiyahudi kunsoko mahola ifungulo nia uhugu; unyenye shamendingila, kunu mukuagilya kingila ao niatakile kingila.”
53 In ko jim je povedal te besede, so ga pisarji in farizeji začeli silovito nagovarjati in ga izzivati, da bi govoril o mnogih stvareh,
U Yesu naiwahega pang'wanso, akilisa nkani ni Mafarisayo ikatula kumugilya nukikunguma nung'wenso kua nkani idu.
54 ker so prežali nanj in si prizadevali, da ujamejo kaj iz njegovih ust, da bi ga lahko obtožili.
Akaze mugema kumutungila ahume kupantika lukani kitalakwe.
