Žalostinke 5

1 Spomni se, oh Gospod, kaj je prišlo nad nas. Preudari in poglej našo grajo.

Jehovah ô, tsarovy izay nanjo anay; Hevero sy diniho ny latsa mahazo anay.

2 Naša dediščina je obrnjena k tujcem, naše hiše k neznancem.

Ny lovanay dia afindra ho an’ ny vahiny ary ny tranonay ho an’ ny hafa firenena.

3 Sirote smo in brez očeta, naše matere so kakor vdove.

Efa kamboty izahay ka tsy manan-dray, ny reninay dia toy ny mpitondra-tena.

4 Svojo vodo smo pili za denar; naš les nam je prodan.

Na dia ny loharanonay aza dia andoavanay vola vao azonay isotroana, ary ny kitay hazonay dia vidinay vao azo.

5 Naši vratovi so pod preganjanjem. Trudimo se, pa nimamo počitka.

Rambondrambonan’ ny mpanenjika amin’ ny hatokay izahay; Reraka izahay fa tsy manam-pitsaharana.

6 Roko smo izročili k Egipčanom in k Asircem, da bi bili nasičeni s kruhom.

Nanolo-tanana tamin’ ny Egyptiana sy ny Asyriana izahay mba ho voky hanina.

7 Naši očetje so grešili in jih ni in mi smo nosili njihove krivičnosti.

Nanota ny razanay tsy etỳ intsony izy; Ary izahay no mivesatra ny helony.

8 Služabniki so vladali nad nami. Nikogar ni, da bi nas osvobodil iz njihove roke.

Andevo no manapaka anay; Tsy misy manafaka anay amin’ ny tànany.

9 Svoj kruh smo prinašali z nevarnostjo za svoja življenja, zaradi meča iz divjine.

Noho ny sabatra mamely any an-efitra dia manao vy very ny ainay izahay vao mahazo hanina.

10 Naša koža je bila črna kakor peč zaradi strašne lakote.

Mahamay toy ny fatana ny hodi-tray noho ny fahamaimaizana avy amin’ ny mosary.

11 Posiljevali so ženske na Sionu in device v Judovih mestih.

Nosavihina ny vehivavy tao Ziona ary ny virijina tao amin’ ny tanànan’ ny Joda.

12 Z njihovo roko so obesili prince. Obrazi starešin niso bili spoštovani.

Nahantona tamin’ ny tànany ny lehibe; Ary ny antitra tsy mba nohajaina.

13 Zajeli so mladeniče, da meljejo in otroci so padali pod lesom.

Ny zatovo nitondra ny fikosoham-bary; Ary ny ankizy madinika nivembena nitondra ny hazo.

14 Starešine so odšli od velikih vrat, mladeniči od svoje glasbe.

Ny loholona tsy misy eo am-bavahady, ary ny zatovo tsy mitendry zava-maneno intsony.

15 Veselje našega srca je prenehalo, naš ples je obrnjen v žalovanje.

Ny hafalian’ ny fonay dia nitsahatra, ary ny dihinay niova ho fitomaniana.

16 Krona je padla iz naše glave. Gorje nam, da smo grešili!

Efa afaka ny satro-boninahitra tamin’ ny lohanay; Idiran-doza izahay, fa efa nanota!

17 Zaradi tega peša naše srce, zaradi teh stvari so zatemnjene naše oči.

Ary noho izany dia reraka ny fonay, eny, noho izany dia maizina ny masonay,

18 Zaradi gore Sion, ki je zapuščena, lisice hodijo po njej.

Noho ny amin’ ny tendrombohitra Ziona, izay efa lao sady ikarenjen’ ny amboahaolo.

19 Ti, oh Gospod, ostajaš na veke, tvoj prestol od roda do roda.

Jehovah ô, ianao no mipetraka mandrakizay, eny, ny seza fiandriananao no maharitra hatramin’ ny taranaka fara mandimby.

20 Zakaj nas pozabljaš na veke in nas zapuščaš za tako dolgo?

Ahoana no dia anadinoanao anay mandrakizay sy ahafoizanao anay andro lava?

21 Obrni nas k sebi, oh Gospod in mi bomo obrnjeni; obnovi naše dni kakor od davnine.

Jehovah ô, ampivereno aminao izahay, mba hiverenanay; Havaozy ho toy ny fahiny ny andronay.

22 Toda popolnoma si nas zavrgel. Zelo si ogorčen zoper nas.

Moa dia nandà anay tokoa va Hianao sy tezitra aminay indrindra?