Žalostinke 3
1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
(Alǝf) Mǝn uning ƣǝzǝp tayiⱪini yǝp jǝbir-zulum kɵrgǝn adǝmdurmǝn.
2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
Meni U ⱨǝydiwǝtti, Nurƣa ǝmǝs, bǝlki ⱪarangƣuluⱪⱪa mangdurdi;
3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
Bǝrⱨǝⱪ, U kün boyi ⱪolini manga ⱪayta-ⱪayta ⱨujum ⱪildurdi;
4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
(Bǝt) Ətlirimni wǝ terilirimni ⱪaⱪxal ⱪiliwǝtti, Sɵngǝklirimni sunduruwǝtti.
5 Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
U manga muⱨasirǝ ⱪurdi, Ɵt süyi wǝ japa bilǝn meni ⱪapsiwaldi.
6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
U meni ɵlgili uzun bolƣanlardǝk ⱪapⱪarangƣu jaylarda turuxⱪa mǝjbur ⱪildi.
7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
(Gimǝl) U meni qiⱪalmaydiƣan ⱪilip qitlap ⱪorxiwaldi; Zǝnjirimni eƣir ⱪildi.
8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
Mǝn warⱪirap nida ⱪilsammu, U duayimni ⱨeq ixtimidi.
9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
U yollirimni jipsilaxⱪan tax tam bilǝn tosuwaldi, Qiƣir yollirimni ǝgri-toⱪay ⱪiliwǝtti.
10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
(Dalǝt) U manga paylap yatⱪan eyiⱪtǝk, Pistirmida yatⱪan xirdǝktur.
11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
Meni yollirimdin burap tetma-titma ⱪildi; Meni tügǝxtürdi.
12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
U oⱪyasini kerip, Meni oⱪining ⱪarisi ⱪildi.
13 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
(He) Oⱪdenidiki oⱪlarni bɵrǝklirimgǝ sanjitⱪuzdi.
14 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
Mǝn ɵz hǝlⱪimgǝ rǝswa obyekti, Kün boyi ularning mǝshirǝ nahxisining nixani boldum.
15 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
U manga zǝrdabni toyƣuqǝ yutⱪuzup, Kǝkrǝ süyini toyƣuqǝ iqküzdi.
16 Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
(Waw) U qixlirimni xeƣil taxlar bilǝn qeⱪiwǝtti, Meni küllǝrdǝ tügüldürdi;
17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
Jenim tinq-hatirjǝmliktin yiraⱪlaxturuldi; Arambǝhxning nemǝ ikǝnlikini untup kǝttim.
18 Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
Mǝn: «Dǝrmanim ⱪalmidi, Pǝrwǝrdigardin ümidim ⱪalmidi» — dedim.
19 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
(Zain) Mening har ⱪilinƣanlirimni, sǝrgǝdan bolƣanlirimni, Əmǝn wǝ ɵt süyini [yǝp-iqkinimni] esinggǝ kǝltürgǝysǝn!
20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
Jenim bularni ⱨǝrdaim ǝslǝwatidu, Yǝrgǝ kirip kǝtküdǝk bolmaⱪta.
21 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
Lekin xuni kɵnglümgǝ kǝltürüp ǝslǝymǝnki, Xuning bilǝn ümid ⱪaytidin yanidu, —
22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
(Hǝt) Mana, Pǝrwǝrdigarning ɵzgǝrmǝs meⱨribanliⱪliri! Xunga biz tügǝxmiduⱪ; Qünki Uning rǝⱨimdilliⱪlirining ayiƣi yoⱪtur;
23 Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
Ular ⱨǝr sǝⱨǝrdǝ yengilinidu; Sening ⱨǝⱪiⱪǝt-sadiⱪliⱪing tolimu moldur!
24 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
Ɵz-ɵzümgǝ: «Pǝrwǝrdigar mening nesiwǝmdur; Xunga mǝn Uningƣa ümid baƣlaymǝn» — dǝymǝn.
25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
(Tǝt) Pǝrwǝrdigar Ɵzini kütkǝnlǝrgǝ, Ɵzini izdigǝn jan igisigǝ meⱨribandur;
26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
Pǝrwǝrdigarning nijatini kütüx, Uni süküt iqidǝ kütüx yahxidur.
27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
Adǝmning yax waⱪtida boyunturuⱪni kɵtürüxi yahxidur.
28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
(Yod) U yeganǝ bolup süküt ⱪilip oltursun; Qünki Rǝb buni uningƣa yüklidi.
29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
Yüzini topa-tupraⱪⱪa tǝgküzsun, — Eⱨtimal, ümid bolup ⱪalar?
30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
Mǝngzini urƣuqiƣa tutup bǝrsun; Til-aⱨanǝtlǝrni toyƣuqǝ ixitsun!
31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
(Kaf) Qünki Rǝb ǝbǝdil-ǝbǝd insandin waz kǝqmǝydu;
32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
Azar bǝrgǝn bolsimu, Ɵzgǝrmǝs meⱨribanliⱪlirining molluⱪi bilǝn iqini aƣritidu;
33 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
Qünki U insan balilirini har ⱪilixni yaki azablaxni haliƣan ǝmǝstur.
34 Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
(Lamǝd) Yǝr yüzidiki barliⱪ ǝsirlǝrni ayaƣ astida yanjixⱪa,
35 da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
Ⱨǝmmidin Aliy Bolƣuqining aldida adǝmni ɵz ⱨǝⱪⱪidin mǝⱨrum ⱪilixⱪa,
36 da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
Insanƣa ɵz dǝwasida uwal ⱪilixⱪa, — Rǝb bularning ⱨǝmmisigǝ guwaⱨqi ǝmǝsmu?
37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
(Mǝm) Rǝb uni buyrumiƣan bolsa, Kim deginini ǝmǝlgǝ axuralisun?
38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
Külpǝtlǝr bolsun, bǝht-saadǝt bolsun, ⱨǝmmisi Ⱨǝmmidin Aliy Bolƣuqining aƣzidin kǝlgǝn ǝmǝsmu?
39 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
Əmdi tirik bir insan nemǝ dǝp aƣrinidu, Adǝm balisi gunaⱨlirining jazasidin nemǝ dǝp waysaydu?
40 Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
(Nun) Yollirimizni tǝkxürüp sinap bilǝyli, Pǝrwǝrdigarning yeniƣa yǝnǝ ⱪaytayli;
41 Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
Ⱪollirimizni kɵnglimiz bilǝn billǝ ǝrxtiki Tǝngrigǝ kɵtürǝyli!
42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
Biz itaǝtsizlik ⱪilip sǝndin yüz ɵriduⱪ; Sǝn kǝqürüm ⱪilmiding.
43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
(Samǝⱪ) Sǝn ɵzüngni ƣǝzǝp bilǝn ⱪaplap, bizni ⱪoƣliding; Sǝn ɵltürdüng, ⱨeq rǝⱨim ⱪilmiding.
44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
Sǝn Ɵzüngni bulut bilǝn ⱪapliƣansǝnki, Dua-tilawǝt uningdin ⱨeq ɵtǝlmǝs.
45 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
Sǝn bizni hǝlⱪlǝr arisida daxⱪal wǝ nijasǝt ⱪilding.
46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
(Pe) Barliⱪ düxmǝnlirimiz bizgǝ ⱪarap aƣzini yoƣan eqip [mazaⱪ ⱪildi];
47 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
Üstimizgǝ qüxti alaⱪzadilik wǝ ora-tuzaⱪ, Wǝyranqiliⱪ ⱨǝm ⱨalakǝt.
48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
Hǝlⱪimning ⱪizi nabut bolƣini üqün, Kɵzümdin yaxlar ɵstǝng bolup aⱪmaⱪta.
49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
(Ayin) Kɵzüm yaxlarni üzülmǝy tɵküwatidu, Ular ⱨeq tohtiyalmaydu,
50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
Taki Pǝrwǝrdigar asmanlardin tɵwǝngǝ nǝzǝr selip [ⱨalimizƣa] ⱪariƣuqǝ.
51 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
Mening kɵzüm Roⱨimƣa azab yǝtküzmǝktǝ, Xǝⱨirimning barliⱪ ⱪizlirining Ⱨali tüpǝylidin.
52 Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
(Tsadǝ) Manga sǝwǝbsiz düxmǝn bolƣanlar, Meni ⱪuxtǝk ⱨǝdǝp owlap kǝldi.
53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
Ular orida jenimni üzmǝkqi bolup, Üstümgǝ taxni qɵridi.
54 Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
Sular beximdin texip aⱪti; Mǝn: «Üzüp taxlandim!» — dedim.
55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
(Kof) Ⱨangning tüwliridin namingni qaⱪirip nida ⱪildim, i Pǝrwǝrdigar;
56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
Sǝn awazimni angliding; Ⱪutulduruxⱪa nidayimƣa ⱪuliⱪingni yupuruwalmiƣin!
57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
Sanga nida ⱪilƣan künidǝ manga yeⱪin kǝlding, «Ⱪorⱪma» — deding.
58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
(Rǝx) I rǝb, jenimning dǝwasini ɵzüng soriding; Sǝn manga ⱨǝmjǝmǝt bolup ⱨayatimni ⱪutⱪuzdung.
59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
I Pǝrwǝrdigar, manga bolƣan uwalliⱪni kɵrdüngsǝn; Mǝn üqün ⱨɵküm qiⱪarƣaysǝn;
60 Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
Sǝn ularning manga ⱪilƣan barliⱪ ɵqmǝnliklirini, Barliⱪ ⱪǝstlirini kɵrdungsǝn.
61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
(Xiyn) I Pǝrwǝrdigar, ularning aⱨanǝtlirini, Meni barliⱪ ⱪǝstligǝnlirini anglidingsǝn,
62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
Manga ⱪarxi turƣanlarning xiwirlaxlirini, Ularning kün boyi kǝynimdin kusur-kusur ⱪilixⱪanlirini anglidingsǝn.
63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
Olturƣanlirida, turƣanlirida ularƣa ⱪariƣaysǝn! Mǝn ularning [mǝshirǝ] nahxisi boldum.
64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
(Taw) Ularning ⱪolliri ⱪilƣanliri boyiqǝ, i Pǝrwǝrdigar, bexiƣa jaza yandurƣaysǝn;
65 Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
Ularning kɵngüllirini kaj ⱪilƣaysǝn! Bu sening ularƣa qüxidiƣan lǝniting bolidu!
66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
Ƣǝzǝp bilǝn ularni ⱪoƣliƣaysǝn, Ularni Pǝrwǝrdigarning asmanliri astidin yoⱪatⱪaysǝn!
