Žalostinke 3
1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
Ko au ko e tangata kuo mamata ki he mamahi ʻi he meʻa tā ʻa hono houhau.
2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
Kuo ne tataki au mo ʻomi au ki he poʻuli, kae ʻikai ki he maama.
3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
Ko e moʻoni kuo ne liliu kiate au, ʻoku ne liliu hono nima kiate au ʻi he ʻaho kotoa.
4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
Ko hoku kili mo hoku kakano kuo ne ngaohi ke motuʻa; kuo ne fesiʻi hoku ngaahi hui.
5 Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
Kuo ne langaʻi meʻa kiate au, pea kuo ne takatakai au ʻaki ʻae kona mo e mamahi.
6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
Kuo ne fokotuʻu au ʻi he ngaahi potu fakapoʻuli, ʻo hangē ko kinautolu naʻe pekia ʻi muʻa.
7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
Kuo ne ʻāʻi takatakai au pea ʻoku ʻikai te u faʻa hao kituʻa: kuo ne fakamamafa ʻa ʻeku haʻi ukamea.
8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
ʻO kau ka tangi foki mo kalanga, ʻoku ne taʻetokangaʻi ʻeku kole.
9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
Kuo ne ʻāʻi hoku ngaahi hala ʻaki ʻae ngaahi maka kuo tā, kuo ne fakapikoʻi hoku ngaahi hala.
10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
Naʻa ne hangē ha pea ʻoku toitoi kiate au, pea hangē ha laione ʻi he ngaahi potu lilo.
11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
Kuo ne mimioʻi hoku ngaahi ʻaluʻanga, pea kuo ne haehae au fakaikiiki: kuo ne ngaohi au ke lala pe.
12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
Kuo ne teke ʻa ʻene kaufana, pea kuo ne fokotuʻu au ko e fakaʻilonga ki he ngahau.
13 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
Kuo ne pule ki he ngaahi ngahau ʻo ʻene tangai ke ʻasi ki hoku ngaahi kongaloto.
14 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
Ko e manukiʻanga au ki hoku kakai; pea ko ʻenau tāʻanga ʻi he ʻaho kotoa pē.
15 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
Kuo ne fakafonu au ʻaki ʻae kona, kuo ne fakakonaʻi au ʻaki ʻae konaʻiʻī.
16 Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
Kuo ne fesiʻi foki hoku kau nifo ʻaki ʻae kilikili, kuo ne pani au ʻaki ʻae efu.
17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
Pea kuo ke hiki hoku laumālie ke mamaʻo mei he melino: naʻe ngalo ʻiate au ʻae monūʻia.
18 Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
Pea ne u pehē, “Ko ʻeku mālohi mo ʻeku ʻamanaki kuo ʻauha meia Sihova;”
19 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
ʻI heʻeku manatu ki hoku mahaki pea mo ʻeku mamahi, ʻae kona pea mo e ʻahu.
20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
ʻOku kei manatu ki ai hoku laumālie, pea ʻoku angavaivai ia ʻiate au.
21 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
Ko ia ʻoku ou fakamanatu ki hoku loto, pea ko ia ʻoku ou kei maʻu ai ʻae ʻamanaki.
22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
Ko e meʻa ʻi he ʻaloʻofa ʻa Sihova ʻoku ʻikai te tau ʻauha, koeʻuhi ʻoku ʻikai ke ngata ʻene manavaʻofa.
23 Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
ʻOku foʻou ia ʻi he pongipongi kotoa pē, ʻoku lahi hoʻo angatonu.
24 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
ʻOku pehē ʻe hoku laumālie, “Ko hoku tofiʻa ʻa Sihova: ko ia te u ʻamanaki lelei ʻiate ia.”
25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
ʻOku lelei ʻa Sihova kiate kinautolu ʻoku tatali kiate ia, ki he laumālie ʻoku kumi kiate ia.
26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
ʻOku lelei ki he tangata ke ne ʻamanaki, pea ne tatali fakatatoka foki ki he fakamoʻui meia Sihova.
27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
ʻOku lelei ki he tangata ke ne fua ʻae haʻamo ʻi heʻene kei talavou.
28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
ʻOku ne nofo tokotaha pe, pea ʻoku longo pe, koeʻuhi kuo ne fua ia ʻe ia pe.
29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
ʻOku ne ʻai hono ngutu ʻi he efu, ko e meʻa naʻa ʻoku kei ai ha ʻamanaki.
30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
ʻOku ne tuku hono kouʻahe kiate ia ʻoku ne taaʻi ia: ʻoku ne pito ʻaupito ʻi he lauʻi kovi.
31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
He koeʻuhi ʻe ʻikai liʻaki ke lauikuonga ʻe Sihova:
32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
He kapau te ne fakamamahi, ka te ne manavaʻofa foki ʻo fakatatau ki hono lahi ʻo ʻene ngaahi ʻaloʻofa.
33 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
He ʻoku ʻikai te ne fie tautea, pe fakamamahi ʻae fānau ʻae tangata.
34 Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
Ke laiki ʻi hono lalo vaʻe ʻae ngaahi pōpula kotoa pē ʻo māmani,
35 da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
Ke fakatafe ʻae totonu ʻoe tangata ʻi he ʻao ʻoe fofonga ʻoe Fungani Māʻoniʻoni,
36 da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
Ke kākaaʻi ʻae tangata ʻi hono fakamaauʻi ʻoku ʻikai lelei ai ʻa Sihova.
37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
Ko hai ia ʻoku fakahā, pea ʻoku hoko ia, ʻo kapau ʻoku ʻikai ke fekau ʻe Sihova?
38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
ʻOku ʻikai ke ʻalu mei he fofonga ʻoe Fungani Māʻolunga ʻae lelei mo e kovi.
39 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
Ko e hā ʻoku lāunga ai ʻae tangata moʻui, ʻae tangata koeʻuhi ko e tautea ʻo ʻene ngaahi angahala?
40 Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
Ke tau kumi mo ʻahiʻahiʻi hotau ngaahi ʻaluʻanga, pea toe tafoki kia Sihova.
41 Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
Ke tau hiki hake hotau loto mo hotau nima ki he ʻOtua ʻi he ngaahi langi.
42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
“Kuo mau fai talangataʻa, pea kuo mau angatuʻu: ʻoku teʻeki ai te ke fakamolemole.
43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
“Kuo ke ʻuʻufi ʻaki ʻae houhau, pea fakatangaʻi ʻakimautolu: kuo ke tāmateʻi pea naʻe ʻikai te ke manavaʻofa.
44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
Kuo ke ʻufiʻufi koe ʻaki ʻae ʻao, ke ʻoua naʻa ʻasi atu ʻa ʻemau kole.
45 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
Kuo ke ngaohi ʻakimautolu ko e efe mo e ʻotoʻota ʻi he lotolotonga ʻoe kakai.
46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
“Kuo mafaʻa ʻae ngutu ʻa homau kau fili kotoa pē kiate kimautolu.
47 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
Kuo hoko mai ʻae manavahē mo e tauhele kiate kimautolu, ʻae lala mo e ʻauha.”
48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
ʻOku tafe hifo hoku mata, hangē ko e ngaahi vaitafe, koeʻuhi ko e ʻauha ʻae ʻofefine ʻo hoku kakai.
49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
“ʻOku tafe hifo ʻa hoku mata, pea ʻikai ʻosi, ʻoku ʻikai siʻi ke tuku.
50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
Ke ʻoua ke ʻafio mai ʻa Sihova, pea vakai mei he langi.
51 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
Ko hoku mata ʻoku ne ueʻi hoku loto, koeʻuhi ko e ngaahi ʻofefine kotoa pē ʻo ʻeku kolo.
52 Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
“Naʻe tuli fakamamahi au ʻe hoku kau fili hangē ha manupuna, taʻehanoʻuhinga.
53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
Kuo nau motuhi ʻeku moʻui ʻi he fale fakapōpula, pea kuo lī ha maka kiate au.
54 Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
naʻe melemo hoku ʻulu ʻi he ngaahi vai; pea ne u toki pehē, ‘Kuo motuhi au.’
55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
“ʻE Sihova ne u ui ki ho huafa mei he fale fakapōpula taumamaʻo.
56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
Kuo ke fanongo ki hoku leʻo; ʻoua naʻa ke fufū ho fofonga ki heʻeku mānava, ki heʻeku tangi.
57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
Naʻa ke ʻunuʻunu mai ʻo ofi ʻi he ʻaho ko ia ne u ui kiate koe: naʻa ke pehē, “ʻOua naʻa manavahē.”
58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
“ʻE Sihova kuo ke langomakiʻi hoku laumālie; kuo ke huhuʻi ʻeku moʻui.
59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
ʻE Sihova kuo ke ʻafioʻi ki he kovi kuo fai kiate au, fakamaau ʻe koe ʻeku meʻa.
60 Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
Kuo ke ʻafio ki heʻenau lili kotoa pē, mo ʻenau ngaahi filioʻi kiate au.
61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
“ʻE ʻEiki kuo ke fanongo ki heʻenau taukae, pea mo ʻenau ngaahi filioʻi kiate au;
62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
ʻae loungutu ʻonautolu naʻe tuʻu hake kiate au, pea mo ʻenau fakatupu meʻa kiate au ʻi he ʻaho kotoa pē.
63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
Vakai ki heʻenau nofo hifo mo ʻenau tuʻu hake; ko au ko ʻenau taʻanga.
64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
“ʻE ʻEiki ke ke tuku kiate kinautolu ha totongi, ʻo fakatatau ki he ngāue ʻa honau nima.
65 Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
Tuku kiate kinautolu ʻae mamahi ʻoe loto, ʻa hoʻo malaʻia kiate kinautolu.
66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
Fakatanga mo fakaʻauha ʻakinautolu ʻi he houhau mei he lalo langi ʻa Sihova.
