Žalostinke 3
1 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
Kai tah a thinpom caitueng dongkah phacipphabaem aka hmu hlang ni.
2 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
Kai te m'hmaithawn tih hmaisuep ah n'caeh sak vaengah vangnah om pawh.
3 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
Kai taengah a tloeng tangloeng tih khohnin yung ah a kut a hluem.
4 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
Ka vin neh ka saa a hmawn sak tih ka rhuh a paep sak.
5 Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
Kai he rhahalung n'suem thil tih sue neh bongboepnah te m'ven thil.
6 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
Ka khosak he khosuen kah aka duek bangla khohmuep ah ka om.
7 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
Kai taengah khoep a biing tih ka rhohum loh n'nan he ka loeih pawh.
8 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
Ka khue tih ka pang vaengah pataeng ka thangthuinah te a toeng.
9 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
Lungrhaih neh ka longpuei a biing tih ka hawn a paihaeh sak.
10 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
Kai taengah tah vom neh sathueng pataeng a huephael kah sathueng bangla amah rhongngol coeng.
11 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
Ka longpuei ah m'phaelh sak tih kai n'soek dongah kai aka pong la n'khueh.
12 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
A lii a phuk tih thaltang ham kutnoek la kai n'tai.
13 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
Anih kah liva ca loh ka kuel khuila pawlh.
14 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
Ka pilnam pum kah nueihbu neh khohnin yung ah amih kah rhotoeng la ka poeh.
15 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
Ankhaa te kai ng'kum sak tih pantong neh kai m'hmilhmal sak.
16 Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
Ka no he lungcang neh a mawth tih hmaiphu khuiah kai m'vuei.
17 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
Ka hinglu he ngaimongnah lamloh a hlahpham tih a then khaw ka hnilh.
18 Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
Te dongah kai kah hmailong neh BOEIPA lamkah ka ngaiuepnah khaw paltham coeng ka ti.
19 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
Kai kah phaiphabaem neh ka airhoeng khaw, ka pantong neh ka anrhat khaw poek lah.
20 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
A poek a poek vaengah ka khuikah ka hinglu tah tlayae la tlayae coeng.
21 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
He he ka ngaiuep dongah ni ka lungbuei he ka mael puei.
22 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
BOEIPA kah sitlohnah tah bawt pawt tih a haidamnah khaw muei pawh.
23 Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
Mincang ah na uepomnah thai khaw ping.
24 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
Ka hinglu loh, “BOEIPA tah ka khoyo ni,” a ti dongah amah te ka ngaiuep van.
25 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
BOEIPA tah amah aka lamtawn ham neh amah aka toem hinglu ham a then pah.
26 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
BOEIPA kah loeihnah dongah tah rhingoel ngolsut ham khaw then.
27 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
A camoe vaengah hnamkun a phueih te ni hlang ham khaw then.
28 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
Amah soah a poeh bangla amah bueng khosa saeh lamtah kuemsuem saeh.
29 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
A ka te laipi khuiah vuei saeh lamtah ngaiuepnah a om khaming.
30 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
Amah aka ngawn ham a kam duen pah saeh lamtah kokhahnah neh kum saeh.
31 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
Ka Boeipa loh kumhal duela a hlahpham ngawn moenih.
32 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
Pae sak bal mai cakhaw a sitlohnah dongkah sitlohnah a khawk vanbangla a haidam bitni.
33 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
Hlang ca te a lungbuei a phaep pah tih a pae sak bal moenih.
34 Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
Khohmuen kah thongtla boeih te a kho hmuiah a phop ham,
35 da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
Khohni kah mikhmuh ah hlang kah tiktamnah hnawt ham,
36 da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
A tuituknah neh hlang a khun sak ham khaw ka Boeipa loh a hmuh ngaih moenih.
37 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
Ka Boeipa loh a uen pawt te om ni tila unim aka thui thai.
38 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
A thae neh a then khaw Khohni ka lamloh thoeng pawt nim.
39 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
A tholhnah sokah a tholhnah yuvat ah balae tih tongpa hlang hing loh a kohuet mai eh.
40 Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
Mamih kah longpuei he phuelhthaih tih n'khe phoeiah BOEIPA taengla mael uh sih.
41 Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
Mamih kah thinko neh kut he vaan kah Pathen taengah phuel uh sih.
42 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
Kaimih kah boekoek neh nang kan koek uh te khodawk nan ngai uh moenih.
43 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
Thintoek neh na cun uh vaengah kaimih nan hloem tih lungma ti kolla nan ngawn.
44 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
Thangthuinah neh paan ham khaw namah te cingmai neh na cun uh.
45 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
Kaimih he pilnam lakli ah yun-aek neh kawnhnawt la nan khueh.
46 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
Ka thunkha boeih loh kaimih taengah a ka a ang uh.
47 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
Birhihnah neh rhom khaw kaimih taengah omdamnah neh pocinah la thoeng.
48 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
Ka pilnam nu kah a pocinah dongah ka mik he sokca tui la long.
49 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
Ka mik loh a hawk vetih a bawtnah om pawt hil kak mahpawh.
50 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
A dan neh BOEIPA loh vaan lamkah a hmuh duela.
51 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
Ka khopuei tanu boeih kongah ka mik loh ka hinglu he a poelyoe.
52 Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
Lunglilungla maila kai he ka thunkha rhoek loh vaa bangla m'mae khaw m'mae uh mai.
53 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
Ka hingnah te tangrhom ah a det uh kai taengah lungto a omtoem thil.
54 Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
Ka lu he tui loh a et vaengah tah n'tuiphih muema ka ti.
55 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
BOEIPA na ming te tangrhom laedil lamloh kang khue.
56 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
Ka hilhoemnah ham ka pang te hna na buem pawt dongah ka ol na yaak coeng.
57 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
Namah kang khue khohnin ah na mop tih, “Rhih boeh,” na ti.
58 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
Ka hinglu kah tuituknah khaw ka Boeipa loh na rhoe tih ka hingnah na tlan.
59 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
BOEIPA aw ka lolhmaihnah na hmuh cakhaw ka laitloeknah dongah n'tang sak lah.
60 Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
Kai soah amih kah tawnlohnah boeih neh amih kah kopoek boeih te na hmuh.
61 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
BOEIPA aw kai soah amih kah kokhahnah neh amih kah kopoek boeih te na yaak coeng.
62 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
Khohnin yung ah a phungding ol neh kamah taengah kai m'pai thiluh.
63 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
A hoepnah neh a painah ah, amih kah hnaelnah ni ka paelki.
64 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
BOEIPA aw, amih kut dongkah khoboe neh a tiing la amih te thuung lah.
65 Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
Amih te lungbuei kotalh la khueh lamtah na tapvoepnah te amih soah thoeng sak.
66 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
BOEIPA aw thintoek te na hloem dongah ni amih te vaan hmui lamloh na mitmoeng sak.
