< Jozue 11 >

1 Pripetilo se je, ko je Jabín, kralj iz Hacórja, slišal te stvari, da je poslal k Jobábu, kralju Madóna in h kralju Šimróna in h kralju Ahšáfa
І сталося, як почув це хацорський цар Явін, то послав до мадонського царя Йовава, і до царя шімронського, і до царя ахшафського,
2 in h kraljem, ki so bili na severu gora in na ravninah južno od Kinérota in v dolino in na meje Dora na zahodu
і до царів, що з пі́вночі на горі та в степу́ на пі́вдень Кінроту, і в Шефелі, і на верхах Дори з за́ходу, —
3 in h Kánaancem na vzhodu in na zahodu in k Amoréjcem in k Hetejcem in k Perizéjcem in k Jebusejcem po gorah in k Hivéjcem pod Hermonom v deželi Micpa.
ханаане́янин зо сходу та з за́ходу, а аморе́янин, і хітте́янин, і періззе́янин, і євусе́янин, а хівве́янин під Гермоном, у краї Міцпи́.
4 In odšli so ven, oni in vse njihove vojske z njimi, mnogo ljudstva, po številu celo kakor peska, ki je na morski obali, s konji in zelo mnogimi bojnimi vozovi.
І вийшли вони та всі їхні табо́ри з ними, народ, числе́нний кі́лькістю, як пісок, що на березі моря, і ко́ней та колесни́ць — дуже багато.
5 Ko so se vsi ti kralji srečali skupaj, so prišli in se skupaj utaborili pri vodah Meróma, da se borijo zoper Izrael.
І змо́вилися всі ці царі, і прийшли й таборува́ли ра́зом при озері Мером, іцоб воювати з Ізраїлем.
6 Gospod je rekel Józuetu: »Ne bodi prestrašen zaradi njih, kajti jutri ob tem času jih bom vse umorjene izročil pred Izraela. Njihovim konjem boš prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove sežgal z ognjem.«
І сказав Господь до Ісуса: „Не бійся їх, бо взавтра коло цього ча́су Я покладу їх усіх тру́пами перед Ізраїлем; їхнім ко́ням попідрі́зуєш жили ніг, а їхні колесниці попалиш в огні“.
7 Tako je zoper njih nenadoma prišel Józue in vse bojno ljudstvo z njim pri vodah Meróa in padli so nanje.
І вийшов на них знена́цька Ісус та всі вояки́ з ним при озері Мером, та й напали на них.
8 Gospod jih je izročil v roko Izraela, ki jih je udaril in pregnal do vélikega Sidóna in do Misrefót Majima in vzhodno k dolini Micpe in udarjali so jih, dokler niso pustili nikogar preostati.
І дав їх Господь в Ізраїлеву руку, і вони повбивали їх, і гнали їх аж до Великого Сидону, і аж до Місрефот-Маїму, і аж до долини Міцпи на схід, і повибива́ли їх, так що не зоставили їм жодного врято́ваного.
9 Józue jim je storil, kakor mu je Gospod zaukazal. Njihovim konjem je prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove zažgal z ognjem.
І зробив їм Ісус, як сказав йому Господь: їхнім ко́ням попідрізував жили, а їхні колесни́ці попалив ув огні.
10 Józue se je ob tistem času obrnil nazaj in zavzel Hacór in njihovega kralja udaril z mečem, kajti Hacór je bil prej poglavar vseh tistih kraljestev.
І вернувся Ісус того ча́су, і здобув Хацор, а його царя вбив мечем, бо Хацор перед тим був головою всіх тих царств.
11 Vse duše, ki so bile v njem, so udarili z ostrino meča; popolnoma so jih uničili, tam ni ostal nihče, da diha. In Hacór je požgal z ognjem.
І вони повбивали ві́стрям меча кожну особу, що в ньому, зробили їх закляттям, — не позосталася жодна душа, а Хацора спалив огнем.
12 Vsa mesta tistih kraljev in vse kralje izmed njih je Józue zajel in jih udaril z ostrino meča in jih popolnoma uničil, kakor je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes.
А всі царські́ міста́ та всіх їхніх царів Ісус здобув, та й повбивав їх ві́стрям меча, зробив їх закляттям, як наказав був Мойсей, раб Господній.
13 Toda kar se tiče mest, ki so mirovala v svoji moči, pa Izrael ni požgal nobenega izmed njih, razen samo Hacór; ki ga je požgal Józue.
Тільки всі міста́, що стоять на згі́р'ях своїх, не спалив їх Ізраїль, крім Хацору, — одно́го його́ спалив Ісус.
14 Ves plen teh mest in živino so si Izraelovi otroci vzeli za plen, toda vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso uničili niti niso pustili nobenega da diha.
А всю здо́бич тих міст та худобу Ізраїлеві сини забрали собі; тільки кожну люди́ну побили ві́стрям меча, аж поки вони не вигубили їх, — не позоставили жодної душі.
15 Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes zapovedal Józuetu in tako je storil Józue. Ničesar ni pustil nenarejenega, od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.
Як Господь наказав був Мойсеєві, Своє́му рабові, так Мойсей наказав Ісусові, і так зробив Ісус, — не занеха́в ані сло́ва зо всього, що Господь наказав був Мойсеєві.
16 Tako je Józue zavzel vso tisto deželo, hribe in vso južno deželo, vso deželo Gošen, dolino in ravnino, Izraelovo goro in dolino te iste,
І взяв Ісус ввесь той край: го́ри Юди і ввесь Неґев, і ввесь ґошенський край, і Шефелу, і Араву, і гори Ізра́їлеві, і їхню надмо́рську низину́,
17 torej od gore Halak, ki gre gor k Seírju, celo do Báal Gada v libanonski dolini pod goro Hermon. Zajel je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil.
від гори Халак, що тягнеться до Сеїру, і аж до Баал-Ґаду в лива́нській долині під горою Гермо́н. А всіх їхніх царів він забрав, і би́в їх, і повбивав їх.
18 Józue je dolgo časa bojeval vojno z vsemi tistimi kralji.
Довгий час провадив Ісус війну зо всіма́ тими царями.
19 Tam ni bilo mesta, ki bi z Izraelovimi otroki sklenilo mir, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna. Vse druge so zavzeli v bitki.
Не було міста, що склало б мир з Ізраїлевими синами, окрім хівве́янина, ґів'онських ме́шканців, — усе взяли́ війною.
20 Kajti to je bilo od Gospoda, da zakrkne njihova srca, da bi prišli v boj zoper Izrael, da bi jih lahko popolnoma uničil in da ne bi imeli naklonjenosti, temveč da bi jih lahko uničil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
Бо від Господа було́, щоб зробити запеклим їхнє серце на війну проти Ізраїля, щоб учинити їх закляттям, щоб не було для них милости, але щоб вигубити їх, як Господь наказав був Мойсеєві.
21 Ob tistem času je prišel Józue in iztrebil Anákovce z gora, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, iz vseh Judovih gora in iz vseh Izraelovih gora. Józue jih je popolnoma uničil z njihovimi mesti.
І прийшов Ісус того ча́су, і вигубив ве́летнів із гори, з Хеврону, з Девіру, з Анаву, і з усіх Юдських гір, і з усіх Ізраїлевих гір, — ра́зом з їхніми містами Ісус зробив їх закляттям.
22 Nobeden izmed Anákovcev ni ostal v deželi Izraelovih otrok. Ostali so samo v Gazi, Gatu in v Ašdódu.
Не позоставив ве́летня в кра́ї Ізраїлевих синів, — вони позостали тільки в Аззі, в Ґаті та в Ашдоді.
23 Tako je Józue zavzel celotno deželo, glede na vse, kar je Gospod rekel Mojzesu, in Józue jo je dal za dediščino Izraelu, glede na njihove oddelke po njihovih rodovih. In dežela je počivala pred vojno.
І взяв Ісус увесь край, усе так, як говорив був Господь до Мойсея. І Ісус дав його Ізра́їлеві на спа́док, за їхнім поділом на їхні племе́на. А край заспоко́ївся від війни.

< Jozue 11 >