< Janez 4 >
1 Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez,
2 (čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci),
3 je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo.
4 Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo.
5 Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
6 Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure.
7 Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti.«
8 (Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.)
9 Potem mu ženska iz Samarije reče: »Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.«
10 Jezus je odgovoril in ji rekel: »Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ›Daj mi, da pijem, ‹ bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.«
11 Ženska mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo?
12 Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?«
13 Jezus je odgovoril in ji rekel: »Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen,
14 toda kdorkoli pije od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, temveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, postala v njem izvir vode, ki izvira v večno življenje.« (aiōn , aiōnios )
15 Ženska mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.«
16 Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.«
17 Ženska je odgovorila in rekla: »Nimam soproga.« Jezus ji je rekel: »To si dobro povedala: ›Nimam soproga, ‹
18 kajti imela si pet soprogov in ta, ki ga imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.«
19 Ženska mu reče: »Gospod, zaznavam, da si prerok.
20 Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.«
21 Jezus ji reče: »Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu.
22 Vi obožujete, česar ne poznate. Mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov.
23 Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo.
24 Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.«
25 Ženska mu reče: »Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.«
26 Jezus ji reče: » Jaz, ki ti govorim, sem ta.«
27 Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ›Kaj iščeš?‹ ali: ›Zakaj govoriš z njo?‹
28 Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem:
29 »Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?«
30 Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu.
31 Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: »Učitelj, jej.«
32 Vendar jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«
33 Zato so učenci drug drugemu rekli: »Ali mu je katerikoli človek prinesel kaj za jesti?«
34 Jezus jim reče: »Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo.
35 Ali ne pravite: ›Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‹ Glejte, povem vam: ›Povzdignite svoje oči in poglejte na polja, kajti že so bela za žetev.‹
36 In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje. (aiōnios )
37 In v tem je ta beseda resnična: ›Eden seje, drugi pa žanje.‹
38 Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.«
39 In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: »Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.«
40 Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni.
41 In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede.
42 Ženski pa so rekli: »Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.«
43 Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo.
44 Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja.
45 Potem ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik.
46 Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil nek visoki plemič, čigar sin je bil bolan v Kafarnáumu.
47 Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti.
48 Tedaj mu je Jezus rekel: »Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.«
49 Visoki plemič mu reče: »Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.«
50 Jezus mu reče: »Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.« In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot.
51 Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: »Tvoj sin živi.«
52 Potem je od njih poizvedel uro, ko je začel okrevati. In oni so mu rekli: »Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.«
53 Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on sam in njegova celotna hiša.
54 To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.
