Janez 4
1 Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez,
Jesus el etu lah mwet Pharisee elos lohng tuh pus mwet el baptaisela, oayapa pus mwet tuma lutlut lal lukel John.
2 (čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci),
(Pwayeiya uh, Jesus sifacna el tiana baptaisela kutena mwet. Mwet tumal lutlut mukena pa baptaisi mwet.)
3 je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo.
Ouinge ke Jesus el lohng ma fwack inge, el fahsr liki acn Judea ac som nu Galilee.
4 Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo.
Ke el folok nu Galilee, el enenu in fahsr sasla acn Samaria.
5 Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.
Na el sun sie siti srisrik in Samaria pangpang Sychar, ma apkuran nu ke ipin acn se ma Jacob el tuh sang lal Joseph, wen natul.
6 Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure.
Lufin kof lal Jacob oan we, ac Jesus el pituki siska ke sripen el totola ke fahsr lal. Pacl se inge apkuran nu ke infulwen len.
7 Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti.«
Sie mutan Samaria el tuku in ut kof, ac Jesus el fahk nu sel, “Ase nimuk kutu kof an.”
8 (Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.)
(Mwet tumal lutlut elos som tari in moul mongo in siti uh.)
9 Potem mu ženska iz Samarije reče: »Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.«
Mutan sac fahk, “Kom sie mwet Jew, a nga mwet Samaria se — na fuka tuh kom ku in ngusr kof sik kom in nim?” (Mwet Jew tia ku in orekmakin ahlu ma mwet Samaria orekmakin.)
10 Jezus je odgovoril in ji rekel: »Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ›Daj mi, da pijem, ‹ bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.«
Jesus el fahk, “Kom tia etu ke mwe sang ma God El akoo in sot nu sum, ac kom tia pac etu lah su siyuk mwe nim sum. Kom funu etu, kom lukun siyuk sik ac nga sot nu sum kof in moul.”
11 Ženska mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo?
Ac mutan sac fahk, “Leum se, wangin mwe ut kof lom, ac lufin kof se inge loal. Kom ac eis kof in moul an fuka?
12 Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?«
Jacob, papa matu tumasr, pa pukanak lufin kof se inge ac likiya nu sesr. El, ac wen natul, ac un kosro natul nukewa elos nim kof kac. Ya kom pangon kom yohk lukel Jacob?”
13 Jezus je odgovoril in ji rekel: »Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen,
Jesus el topuk, “Kutena mwet su nim kof se inge fah sifilpa malu,
15 Ženska mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.«
Ac mutan sac fahk, “Leum se, use nimuk kutu kof sacn! Na nga fah tia sifilpa malu, ac nga fah tia enenu in tuku nu inse inge in ut kof.”
16 Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.«
Jesus el fahk nu sel, “Fahla solama mukul tomom an, na komtal foloko nu yuruk.”
17 Ženska je odgovorila in rekla: »Nimam soproga.« Jezus ji je rekel: »To si dobro povedala: ›Nimam soproga, ‹
Ac mutan sac fahk, “Wangin mukul tumuk.” Jesus el fahk, “Pwaye fahk lom an lah wangin mukul tomom.
18 kajti imela si pet soprogov in ta, ki ga imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.«
Kom tuh payuk sin mukul limekosr, ac mukul se kom muta yoro inge tia ma tomom. Kom kaskas pwaye nu sik.”
19 Ženska mu reče: »Gospod, zaznavam, da si prerok.
Na mutan sac fahk, “Nga akilen tuh kom mwet palu se.
20 Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.«
Mwet matu tumuk meet ah elos tuh alu nu sin God fineol soko inge, a kowos mwet Jew fahk mu Jerusalem mukena pa acn se ma fal mwet uh in alu nu sin God we.”
21 Jezus ji reče: »Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu.
Jesus el fahk nu sel, “Mutan, lulalfongiyu, mweyen pacl se ac tuku ke mwet fah tia alu nu sin Papa fineol soko inge ku in Jerusalem.
22 Vi obožujete, česar ne poznate. Mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov.
Kowos mwet Samaria tia arulana etu lah su kowos alu nu se, tusruktu kut mwet Jew etu lah su kut alu nu se, mweyen molela lun God nu sin mwet uh ac tuku ke mwet Jew.
23 Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo.
Tusruktu pacl se ac tuku, aok tuku tari, ke mwet alu pwaye elos ac kolyuk ke ngun in alu nu sin Papa fal nu ke ma pwaye. Pa inge elos su Papa El suk in alu nu sel.
24 Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.«
God El Ngun, ac ku lun Ngun lal mukena pa oru mwet uh in alu nu sel ke pwaye.”
25 Ženska mu reče: »Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.«
Mutan sac fahk nu sel, “Nga etu lah Messiah el ac tuku — el su kut pangon ‘Christ.’ Ac ke el ac tuku el fah aketeya ma nukewa nu sesr.”
26 Jezus ji reče: » Jaz, ki ti govorim, sem ta.«
Ac Jesus el fahk, “Nga pa el, nga su kaskas nu sum.”
27 Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ›Kaj iščeš?‹ ali: ›Zakaj govoriš z njo?‹
In pacl sac mwet tumal lutlut lun Jesus elos foloko, ac elos arulana lut in liye lah el kaskas nu sin mutan se. Tusruktu wangin sie selos fahk nu sin mutan sac, “Mea kom lungse?” ku siyuk sin Jesus, “Efu kom ku sramsram nu sin mutan sac?”
28 Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem:
Na mutan sac filiya sufa in kof lal ac folokla nu in siti uh, ac fahk nu sin mwet we,
29 »Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?«
“Fahsru liye mwet se su fahkma nu sik ma nukewa nga oru meet ah. Ya acnu tia el pa Christ?”
30 Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu.
Ouinge elos som liki siti uh ac tuku nu yurin Jesus.
31 Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: »Učitelj, jej.«
In pacl sac, mwet lutlut elos kwafe sin Jesus, “Mwet Luti, eiswin kutu mwe mongo uh!”
32 Vendar jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«
A el topuk ac fahk nu selos, “Oasr mwe mongo nak ma kowos tia etu kac.”
33 Zato so učenci drug drugemu rekli: »Ali mu je katerikoli človek prinesel kaj za jesti?«
Ouinge mwet tumal lutlut elos mutawauk in asiyuki inmasrlolos sifacna, “Ya oasr mwet use mwe mongo nu yorol?”
34 Jezus jim reče: »Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo.
Jesus el fahk nu selos, “Mwe mongo nak pa in akos ma lungse lun El su supweyume, ac in aksafye orekma El ase nu sik in oru.
35 Ali ne pravite: ›Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‹ Glejte, povem vam: ›Povzdignite svoje oči in poglejte na polja, kajti že so bela za žetev.‹
Oasr soakas se lowos ma fahk mu, ‘Malem akosr lula na pacl in kosrani.’ Tusruktu nga fahk nu suwos, ngetla liye imae akwoya. Fahko kac matula inge, ac akola nu ke kosrani!
36 In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje. (aiōnios g166)
Mwet se su kosrani el eis molin kosrani lal ke el eisani fahko nu ke moul ma pahtpat. Ke ma inge, el su yukwiya ac el su sifani fah tukeni engan. (aiōnios g166)
37 In v tem je ta beseda resnična: ›Eden seje, drugi pa žanje.‹
Tuh soakas sac pwaye ma fahk mu, ‘Sie mwet yukwiya, ac sie pacna mwet fah kosrani.’
38 Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.«
Nga supwekowosla in eisani fahko in sie ima ma kowos tia orekma kac. Kutena mwet tuh orekma kac, a kowos eis woiyen orekma lalos.”
39 In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: »Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.«
Mwet puspis sin mwet Samaria in siti sac lulalfongi ke Jesus ke sripen mutan sac fahk, “El fahkma nu sik ma nukewa su nga tuh oru meet ah.”
40 Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni.
Ouinge ke mwet Samaria elos tuku nu yurin Jesus, elos kwafe sel elan muta yorolos, na el muta we len luo.
41 In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede.
Mwet puspis wi pac lulalfongi ke sripen fahkak lal,
42 Ženski pa so rekli: »Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.«
ac elos fahk nu sin mutan sac, “Inge kut lulalfongi, tia ke sripen ma kom fahk, a ke sripen kut sifacna lohngol, ac kut etu lah pwaye, el pa Mwet Lango lun faclu.”
43 Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo.
Tukun Jesus el muta we ke len luo, el mukuiyak ac som nu Galilee.
44 Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja.
El tuh sifacna fahk, “Sie mwet palu el tia akfulatyeyuk in facl sel sifacna.”
45 Potem ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik.
Ke el sun acn Galilee, mwet in acn sac paingul mweyen elos wi som nu ke Kufwen Alukela se ma orek Jerusalem, ac elos tuh liye ma nukewa ma el oru ke pacl in kufwa sac.
46 Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil nek visoki plemič, čigar sin je bil bolan v Kafarnáumu.
Toko Jesus el folokla nu Cana in Galilee, acn se ma el tuh ekulla kof nu ke wain we. Oasr sie mwet fulat lun government tuh muta we su wen se natul mas in acn Capernaum.
47 Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti.
Ke el lohng lah Jesus el tuku liki acn Judea nu Galilee, el som nu yorol ac siyuk sel elan som nu Capernaum ac akkeyala wen se natul, su apkuran in misa.
48 Tedaj mu je Jezus rekel: »Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.«
Jesus el fahk nu sel, “Kowos fin tia liye orekma usrnguk ku mwenmen, kowos fah tia lulalfong.”
49 Visoki plemič mu reče: »Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.«
Na mwet sac fahk, “Leum, fahsru wiyu meet liki tulik se nutik ah misa.”
50 Jezus mu reče: »Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.« In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot.
Jesus el fahk nu sel, “Fahsrot, wen nutum el ac moul na!” Mwet sac lulalfongi kas lun Jesus ac el som.
51 Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: »Tvoj sin živi.«
Ke el srakna fahsr inkanek uh, mwet kulansap lal ah sonol ac fahk nu sel, “Wen nutum el kwela!”
52 Potem je od njih poizvedel uro, ko je začel okrevati. In oni so mu rekli: »Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.«
El siyuk selos lah ac pacl su wen se natul ah kwela, ac elos topuk, “Fol lal ah wanginla lukel ke ao se ma tafun len tok ekea.”
53 Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on sam in njegova celotna hiša.
Na papa sac esamak lah ac ao sac pacna pa Jesus el fahkang nu sel mu, “Wen nutum el ac moul na.” Ouinge el, ac sou lal nukewa lulalfongila.
54 To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.
Pa inge mwenmen se akluo ma Jesus el oru tukun el foloko liki acn Judea nu Galilee.
