Janez 10
1 »Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik.
MELEL, melel I indai on komail, me jo weid nan wanim, pedelon on nan deun jip, a dauda waja toror, iei men lipirap o men kuli.
2 Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc.
A me kin pedelon pan wanim, iei jilepan jip o.
3 Njemu vratar odpira in ovce slišijo njegov glas in svoje lastne ovce kliče po imenu in jih vodi ven.
Iei me jilepan wanim o kin ritinada mo a; a jip akan kin ron nil a; i me ekereki na jip akan ad arail, kare irail wei.
4 In ko svoje lastne ovce poganja naprej, gre pred njimi in ovce mu sledijo, kajti njegov glas poznajo.
A kin kapedoi na jip akan, ap tion mo’rail, o jip akan kin idedauen i, pwe re anlar nil a.
5 Tujcu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim, kajti glasu tujcev ne poznajo.‹«
A re jota pan idauen, me re jan, pwe re pan tan jan, pwe re jan nil arail.
6 Jezus jim je povedal to prispodobo, toda niso razumeli, kaj bi bile te besede, ki jim jih je govoril.
Jejuj kotin majani on irail karajeraj pot et, a irail jota weweki mepukat, me a kotin majani on irail.
7 Potem jim je Jezus ponovno rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Jaz sem vrata ovcam.
Iejuj pil kotin majani on irail: Melel, melel I indai on komail: Nai wanim en jip akan.
8 Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki, toda ovce jih niso poslušale.
Karoj, me pwarador mo i, iei lipirap o men kuli, o jip akan jota kin ron irail.
9 Jaz sem vrata; če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo.
Nai wanim o, a meamen pedelon re i, pan kamaurela o diar mana purepure.
10 Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje. Jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno.
Lipirap kin kodon pirapela, o kamela, o kaokaoe, a nai kodo, pwe irail en ale maur, kakairida kokolata.
11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce.
Nai jilepa mau; a jilepa mau kin tonmeteki on na jip akan maur i.
12 Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži, volk pa ovce lovi in jih razkropi.
A me kin pwaipwai o me jota udan jilepa, o me kaidin udan na jip oko, iei me ninar kidi eu wel kokodo, ap kajela jip oko, tandaui, a kidi en wel jaikidi jip oko, kamueit ir pajan.
13 Najemnik beži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce.
Me pwaipwai o kin tandaui, aki a pwaipwai, o jota injenoki jip oko.
14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene.
Nai jilepa mau, o I aja nai kan, o nai kan pil aja ia.
15 Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta in svoje življenje dam za ovce.
Duen Jam o aja ia, iduen I aja Jam, o I tonmeteki on jip akan maur i.
16 Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas in bo ena staja in en pastir.
A pil akai nai jip, me jo kijan nan kel wet, mepuko I pil pan wado, o re pan ron nil ai, o a pan pwin taieu o jilepa me ta men,
17 Zato me moj Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem.
Iei me Jam pok on ia, pwe I kidi maur i, pwe I en pur on ale.
18 Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga dajem sam od sebe. Imam moč, da ga dam in imam moč, da ga ponovno prejmem. To zapoved sem prejel od svojega Očeta.‹«
Jota me ki jan ia, pwe pein nai kidi. I manaman on kidi maur i, I pil manaman on kapure don ia. Kujoned pot et I aleer jan ren Jam ai.
19 Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje.
Iei me Juj oko ap pil liak toror pajan pweki majan pukat.
20 In mnogi izmed njih so rekli: »Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?«
Me toto re’rail indada: A tanwar en tewil o iakalar. Menda komail ron i?
21 Drugi so rekli: »To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?«
Akai me indada: Kaidik padak en tanwar en tewil pukat, da, tewil pan kak kapad pajan maj en me majkun amen?
22 V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetitve in bila je zima.
A ran en ijimaj en im en kaudok wiaui nan Ierujalem, i anjaun kapau.
23 In Jezus je hodil v templju po Salomonovem preddverju.
A Iejuj kotikot jili nan im en kaudok, nan palan en Jalomo.
24 Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: »Doklej nas boš še pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej.«
Juj oko kapili pena i indan i: Arai da komui pan okioki jan kit? Ma komui Krijtuj, en kadede on kit janjal!
25 Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa niste verovali. Dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni.
Iejuj kotin majani on irail: I indai on komail er, a komail jota pojon dodok kan, me I wiadar ni mar en Jam ai, iei me kin kadede ia.
26 Toda vi ne verujete, ker kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc.
A komail jota pojon, pwe komail kaidik kijan nai jip, duen me I indai on komail er.
27 Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo,
Nai jip oko kin ron nil ai, I aja irail a re kin idauen ia.
29 Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh in noben človek jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta.
Jam ai, me ki on ia irail, me lapa jan meakaroj, o jota me pan kak ki jan irail ni lim en Jam ai.
30 Jaz in moj Oče sva eno.«
Nai o Jam me ta men.
31 Po tem so Judje ponovno pobrali kamne, da ga kamnajo.
Juj oko ap pil rik takai, pwen kajuk i.
32 Jezus jim je odgovoril: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katerega izmed teh del me kamnate?«
Iejuj kotin japen irail: Dodok mau toto, me I kajale on komail er jan ren Jam o, a menia dodok ren mepukat, me komail kate kin ia?
33 Judje so mu odgovorili, rekoč: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in zato, ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga.«
Juj oko ap japen i: Kaidik dodok mau eu, me je kate kin komui, a pweki lalaue, o pweki aramaj amen koe, me wia kin pein uk Kot,
34 Jezus jim je odgovoril: »Ali ni v vaši postavi zapisano: ›Rekel sem: ›Vi ste bogovi?‹‹
Iejuj kotin japen irail: A jo intinidier nan omail kapun: I indada, komail kot akan,
35 Če pa je imenoval bogove te, ki jim je prišla Božja beseda in pismo ne more biti prekršeno,
Ari, ma a kin wia kin ir kot, me aleer majan en Kot, pwe kijin likau kan jota kak japunala;
36 pravite o njem, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet: ›Ti preklinjaš, ‹ ker sem rekel, da sem Božji Sin?
A komail kin inda kin i, me Jam a kajarauialar, o kadara don jappa, koe lalaue, pweki ai indada: Japwilim en Kot nai?
37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite.
Ma I jo wiawia dodok kan en Jam ai, komail der kamelele ia.
38 Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom, da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem.«
A ma I kin wiawia, komail en pojonki dodok kan, ma komail jota pojon ia, pwe komail en aja pojon, me Jam ai podidi on ia, o nai podidi on i.
39 Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo, toda pobegnil je iz njihove roke
Irail ap pil jon jaikidi i. I ari piti jan ni pa’rail.
40 in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval in tam ostal.
O kotin purelan palilan Iordan, waja Ioanej kin wia paptaij ia maj; I ari kotikot waja o.
41 In mnogi so krenili k njemu ter rekli: »Janez ni storil nobenega čudeža, toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične.«
A me toto pokon don i indada: Ioanej jota wiadar kilel eu; a melel eta karoj, me Ioanej majanieki men et.
42 In tam so mnogi verovali vanj.
A me toto pojonla i waja o.
