Job 9
1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Job loh koep a doo tih,
2 »Vem, to je tako res. Toda kako bi človek mogel biti pravičen z Bogom?
A tueng te ka ming tangloeng dae hlanghing he Pathen taengah metlam a tang thai eh?
3 Če se hoče pričkati z njim, mu ne more odgovoriti eno od tisočih.
Amah te oelh ham ngaih cakhaw, anih te thawngkhat ah pakhat long pataeng a doo thai moenih.
4 On je moder v srcu in mogočen v moči; kdo se je utrdil zoper njega in je uspel?
A thinko cueih tih a thadueng khaw len rhapsat. A thuung dongah anih taengah unim aka mangkhak?
5 Ki odstranja gore in ne vedo, ki jih prevrača v svoji jezi.
Tlang khaw haimo coeng tih a thintoek ah amih a maelh te khaw ming uh pawh.
6 Ki trese zemljo iz njenega kraja in njeni stebri trepetajo.
Diklai he a hmuen lamloh tlai tih a tung khaw tuen coeng.
7 Ki zapoveduje soncu in ta ne vzhaja in pečati zvezde.
Khomik te a uen tih thoeng pawh, aisi khaw catui tloep a hnah.
8 Ki sam razprostira nebo in stopa po valovih morja.
Vaan ke amah bueng loh a cueh tih tuitunli kah hmuensang dongah a cawt.
9 Ki dela Arktur, Orion, Gostosevce in južne sobe.
Ning buhol neh airhitbom khaw, tuithim tlungkawt khaw a saii neh.
10 Ki dela velike stvari neodkrite, da, in čudeže brez števila.
Khenah tloel duela hno len a saii tih tae lek pawt hil ah khobaerhambae coeng.
11 Glej! Hodi poleg mene, jaz pa ga ne vidim; gre tudi naprej, toda jaz ga ne zaznavam.
Kai taeng long a pah mai akhaw ka hmu pawt tih a tinghil akhaw anih te ka yakming moenih.
12 Glej, odvzema, kdo ga lahko ovira? Kdo mu bo rekel: ›Kaj delaš?‹
Paco cakhaw ulong anih a mael sak? Ulong long anih te, “Balae na saii,” a ti nah?
13 Če Bog ne bo umaknil svoje jeze, se ponosni pomočniki sklonijo pod njim.
Pathen tah a thintoek mael pawt tih Rahab aka bom rhoek khaw a hmui, a hmui ah ngam uh.
14 Kako mnogo manj bi mu jaz mogel odgovoriti in izbrati svoje besede, da razpravljam z njim?
Te dongah anih aisat te kai loh ka doo thai vetih a taengah ka ol ka coelh thai aya?
15 Kateremu, čeprav bi bil pravičen, vendar ne bi mogel odgovoriti, temveč bi naredil ponižno prošnjo svojemu sodniku.
Ka tang cakhaw kai lai aka tloek taengah ka doo thai pawt tih rhennah ni ka bih.
16 Če sem klical in mi je odgovoril, vendar ne bi verjel, da je prisluhnil mojemu glasu.
Ka khue tih kai n'doo cakhaw ka ol a hnatun tila ka tangnah moenih.
17 Kajti lomi me z viharjem in brez razloga množi moje rane.
Hlithae neh kai kai m'phop tih lunglilungla la ka tloh ping.
18 Ne bo mi pustil, da zajamem sapo, temveč me napolnjuje z grenkobo.
Ka mueihla he mael hamla kai m'pae pawt dae olkhaa ni kai n'kum sak.
19 Če govorim o moči, glej, on je močan, če pa o sodbi, kdo mi bo določil čas zagovarjanja?
Thadueng dongah khaw len rhapsat tih laitloeknah dongah khaw unim kai aka tuentah he?
20 Če jaz sebe opravičim, me bodo moja lastna usta obsodila. Če rečem: ›Jaz sem popoln, ‹ se bo izkazalo, da sem sprevržen.
Ka ka neh ka tang akhaw ka boe hae ni, ka cuemthuek cakhaw ka kawn hae.
21 Čeprav bi bil popoln, vendar ne bi poznal svoje duše; preziral bi svoje življenje.
Ka cuemthuek dae ka hinglu khaw ka ming pawt tih ka hingnah khaw ka kohnue.
22 To je ena stvar, zato sem rekel to: ›On uničuje popolnega in zlobnega.‹
Te dongah pakhat la, “Cuemthuek neh halang khaw amah loh a khah,” a ti.
23 Če nadloga nenadoma ubije, se bo posmehoval ob sojenju nedolžnih.
Rhuihet loh a duek sak buengrhuet kae vaengah ommongsitoe kah noemcainah te a tamdaeng.
24 Zemlja je dana v roko zlobnega. On zakriva obličja njenih sodnikov. Če ne, kje in kdo je on?
Diklai he halang kut ah pae tih a laitloek kah maelhmai te a khuk. Te pawt koinih amah te unim?
25 Torej moji dnevi so hitrejši kakor tekač. Odletijo proč, ničesar dobrega ne vidijo.
Ka khohnin khaw aka yong lakah bawn tih a yong dongah a then khaw hmuh uh pawh.
26 Minili so kakor nagle ladje, kakor orel, ki hiti k plenu.
Sangpho canghlong bangla tinghil tih, atha bangla caak dongah cu.
27 Če rečem: ›Pozabil bom svojo pritožbo, prenehal bom s svojo potrtostjo in se potolažil, ‹
“Kai he ka kohuetnah ka hnilh pawn eh, ka maelhmai ka hlam saeh lamtah ngaidip saeh,’ ka ti akhaw,
28 se bojim vseh svojih bridkosti, vem, da me ne boš imel za nedolžnega.
Ka nganboh he boeih ka rhih tih kai nan hmil mahpawh tila ka ming.
29 Če sem zloben, zakaj se potem trudim zaman?
Kai ka boe coeng dae balae tih a honghi nen he ka kohnue eh?
30 Če se umijem s snežnico in svoje roke naredim čiste kot še nikoli,
Vuelsong tui dongah ka hluk vetih ka kut lunghuem neh ka cil cakhaw,
31 me boš vendar pahnil v jarek in moja lastna oblačila me bodo prezirala.
vaam khuila kai nan nuem hae vetih ka himbai neh kamah khaw n'tuei uh ni.
32 Kajti on ni človek, kakor sem jaz, da bi mu odgovoril in bi skupaj prišla na sodbo.
Hlang he kamah bangla a om pawt dongah anih te ka doo koinih laitloeknah la rhenten m'pawk uh ni.
33 Niti ni tukaj kakršnegakoli razsodnika med nama, da bi lahko svojo roko položil na naju oba.
Mamih laklo ah oltloek tih mamih rhoi soah a kut aka tloeng om pawh.
34 Naj svojo palico vzame od mene in naj me njegov strah ne straši.
A cungkui te kai taeng lamloh a khoe mai vetih a mueirhih loh kai n'let sak pawt mako.
35 Potem bi govoril in se ga ne bi bal, toda z menoj ni tako.
Ka thui neh anih ka rhih pawt dae kai he kamah taengah te tlam te ka om moenih.
