< Job 8 >

1 Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel:
Så tog Sjuhiten Bildad til Orde og sagde:
2 »Doklej boš govoril te stvari? In kako dolgo bodo besede iz tvojih ust podobne močnemu vetru?
"Hvor længe taler du så, hvor længe skal Mundens Uvejr rase?
3 Mar Bog izkrivlja sodbo? Mar Vsemogočni izkrivlja pravico?
Mon Gud vel bøjer Retten, bøjer den Almægtige Retfærd?
4 Če so tvoji otroci grešili zoper njega in jih je zavrgel zaradi njihovega prestopka,
Har dine Sønner syndet imod ham, og gav han dem deres Brøde i Vold,
5 če hočeš zgodaj iskati Boga in narediti ponižno prošnjo Vsemogočnemu,
så søg du nu hen til Gud og bed hans Almagt om Nåde!
6 če bi bil ti čist in pravičen, bi se on sedaj zaradi tebe zagotovo prebudil in prebivališče tvoje pravičnosti naredil uspešno.
Såfremt du er ren og oprigtig, ja, da vil han våge over dig, genrejse din Retfærds Bolig;
7 Čeprav je bil tvoj začetek majhen, bi vendar tvoj zadnji konec silno narasel.
din fordums Lykke vil synes ringe, såre stor skal din Fremtid blive.
8 Kajti poizvedi, prosim te, o prejšnjem času in se pripravi, da preiskuješ o njihovih očetih
Thi spørg dog den befarne Slægt, læg Mærke til Fædrenes Granskning!
9 (kajti mi smo samo od včeraj in ne vemo nič, ker so naši dnevi na zemlji senca).
Vi er fra i Går, og intet ved vi, en Skygge er vore Dage på Jord.
10 Mar te ne bodo poučili in ti povedali in izustili besed iz svojega srca?
Mon ej de kan lære dig, sige dig det og give dig Svar af Hjertet:
11 Mar lahko loček zraste brez blata? Mar lahko perunika raste brez vode?
Vokser der Siv, hvor der ikke er Sump, gror Nilgræs frem, hvor der ikke er Vand?
12 Medtem ko je še v svojem zelenju in ni odtrgana, ovene pred katerimkoli drugim zeliščem.
Endnu i Grøde, uden at høstes, visner det før alt andet Græs.
13 Takšne so steze vseh, ki pozabljajo Boga in upanje hinavca bo propadlo,
Så går det enhver, der glemmer Gud, en vanhelliges Håb slår fejl:
14 katerega upanje bo odrezano, katerega trdno upanje bo pajkova mreža.
som Sommerspind er hans Tilflugt, hans Tillid er Spindelvæv;
15 Naslonil se bo na svojo hišo, toda ta ne bo obstala; trdno jo bo držal, toda ta ne bo zdržala.
han støtter sig til sit Hus, det falder, han klynger sig til det, ej står det fast.
16 Zelen je pred soncem in njegova veja poganja v njegovem vrtu.
I Solskinnet vokser han frodigt, hans Ranker breder sig Haven over,
17 Njegove korenine so ovite okoli kupa in strmi na kraj kamnov.
i Stendynger fletter hans Rødder sig ind, han hager sig fast mellem Sten;
18 Če ga uniči iz svojega kraja, potem ga bo ta zatajil, rekoč: ›Nisem te videl.‹
men rives han bort fra sit Sted, fornægter det ham: "Jeg har ikke set dig!"
19 Glej, to je radost njegove poti in iz zemlje bodo pognali drugi.
Se, det er Glæden, han har af sin Vej, og af Jorden fremspirer en anden!
20 Glej, Bog ne bo zavrnil popolnega moža niti ne bo pomagal hudodelcem,
Se, Gud agter ej den uskyldige ringe, han holder ej fast ved de ondes Hånd.
21 dokler tvojih ust ne napolni s smehom in tvojih ustnic z radostjo.
End skal han fylde din Mund med Latter og dine Læber med Jubel;
22 Tisti, ki te sovražijo, bodo oblečeni s sramoto in bivališče zlobnega bo prišlo v nič.«
dine Avindsmænd skal klædes i Skam og gudløses Telt ej findes mer!

< Job 8 >