Job 7

1 Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom?

“Moul lun mwet uh oana sie mwet mweun su akkohsyeyuk ye ma sap upa nu sel — Oana moul lun sie mwet ma kemkatu ke oru orekma toasr lun pao,

2 Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela,

Oana sie mwet foko su kena mongla in acn lul uh; Ac oana sie mwet orekma su soano pacl in eis molin orekma lal.

3 tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene.

Malem nu ke malem, wanginna sripa nga in moul; Ac fong nu ke fong nga asor na.

4 Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja.

Ke nga ona in motulla, pacl uh arulana sumui; Nga oanna pikpik fong fon se ac kena in tari lenelik.

5 Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna.

Monuk sessesla ke wet; Afla ke kolo keke; Ac sroano koluk sororla ke faf keik uh.

6 Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.

Len luk uh somla ac wangin finsrak kac, Ac fahsr la uh mui liki kutap lun sie mwet tatu nwek.

7 Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ne bo več videlo dobrega.

“O God, esam lah moul luk uh oana sie mong, Ac wanginla tari pwar luk.

8 Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni.

Kom liyeyu inge, tusruktu kom ac fah tia sifil liyeyu tok. Kom fin ac sukyu, tuh nga nu somla tari.

9 Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. (Sheol h7585)

Oana sie pukunyeng ac sarla ac wanginla, Ouinge sie mwet misa fah tiana sifil foloko; (Sheol h7585)

10 Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal.

Mwet nukewa ma etal meet ah, ac tia sifil esamul.

11 Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše.

Ke ma inge, nga tia ku in tila kaskas! Nga kasrkusrak ac mwen insiuk. Enenu na nga in fahkla nunak luk uh.

12 Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj?

“Efu ku kom sap in taranyuk nga? Mea, kom nunku mu nga pa soko ma sulallal in meoa uh?

13 Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‹

Nga ona ac srike ngan mongla; Nga sukok ma in lusrongla ngal keik uh.

14 takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo,

A kom — kom aksangengyeyu ke mweme; Ac supwama aruruma ac mweme na koluk

15 tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.

Nwe ke na apkuran ngan ke in isasu kwawuk ngan misa, Liki nga in muta in mano keok se inge.

16 To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.

Nga fuhleak finsrak luk; nga totola ke moul muta uh. Tari fahla likiyu; wanginla sripen moul luk.

17 Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj?

“Efu ku kom oru mu yohk sripen mwet uh nu sum? Efu ku kom lohang nu ke ma el oru uh?

18 Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek?

Kom tonel ke lotutang nukewa Ac srikal ke minit nukewa.

19 Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline?

Mea, kom tia ku in ngetla likiyu ke kitin pacl Ngan ku in ukumya sronin oalik?

20 Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi?

Ya kom keok ke ma koluk luk, kom su liyaung mwet kapir? Efu ku kom tungalyu oana in sie mwe akoalel lom? Mea, nga mwe toasr se na lom?

21 Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«

Mea, kom ac tiana nunak munas nu sik ke ma koluk luk nwe tok? Kom tiana ku in tulala ma sufal nga orala uh? Nga akuranna misa, pukpuki, Ac kom ac sukyu tuh na nga wanginla.”