< Job 4 >

1 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
And Eliphaz the Temanite answers and says:
2 » Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
“Has one tried a word with you? You are weary! And who is able to keep in words?
3 Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
Behold, you have instructed many, And feeble hands you make strong.
4 Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
Your words raise up the stumbling one, And you strengthen bowing knees.
5 Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
But now, it comes to you, And you are weary; It strikes to you, and you are troubled.
6 Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
Is your reverence not your confidence? Your hope—the perfection of your ways?
7 Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
Now remember, Who, being innocent, has perished? And where have the upright been cut off?
8 Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
As I have seen—plowers of iniquity, And sowers of misery, reap it!
9 Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
From the breath of God they perish, And from the spirit of His anger [are] consumed.
10 Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
The roaring of a lion, And the voice of a fierce lion, And teeth of young lions have been broken.
11 Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
An old lion is perishing without prey, And the whelps of the lioness separate.
12 Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
And a thing is secretly brought to me, And my ear receives a little of it.
13 V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
In thoughts from visions of the night, In the falling of deep sleep on men,
14 je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
Fear has met me, and trembling, And the multitude of my bones caused to fear.
15 Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
And a spirit passes before my face, The hair of my flesh stands up;
16 Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
It stands, and I do not discern its aspect, A likeness [is] before my eyes, Silence! And I hear a voice:
17 ›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
Is mortal man more righteous than God? Is a man cleaner than his Maker?
18 Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
Behold, He puts no credence in His servants, Nor sets praise in His messengers.
19 Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
Also—the inhabitants of houses of clay (Whose foundation [is] in the dust, They bruise them before a moth).
20 Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
From morning to evening are beaten down, Without any regarding, they perish forever.
21 Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«
Has their excellence not been removed with them? They die, and not in wisdom!”

< Job 4 >