< Job 4 >

1 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
Then Eliphaz the Temanite answered and said,
2 » Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
If we assay to commune with you, will you be grieved? but who can withhold himself from speaking?
3 Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
Behold, you have instructed many, and you have strengthened the weak hands.
4 Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
Your words have upheld him that was falling, and you have strengthened the feeble knees.
5 Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
But now it is come on you, and you faint; it touches you, and you are troubled.
6 Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
Is not this your fear, your confidence, your hope, and the uprightness of your ways?
7 Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
Remember, I pray you, who ever perished, being innocent? or where were the righteous cut off?
8 Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
Even as I have seen, they that plow iniquity, and sow wickedness, reap the same.
9 Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
By the blast of God they perish, and by the breath of his nostrils are they consumed.
10 Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
The roaring of the lion, and the voice of the fierce lion, and the teeth of the young lions, are broken.
11 Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
The old lion perishes for lack of prey, and the stout lion’s whelps are scattered abroad.
12 Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
Now a thing was secretly brought to me, and my ear received a little thereof.
13 V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
In thoughts from the visions of the night, when deep sleep falls on men,
14 je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
Fear came on me, and trembling, which made all my bones to shake.
15 Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
Then a spirit passed before my face; the hair of my flesh stood up:
16 Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
It stood still, but I could not discern the form thereof: an image was before my eyes, there was silence, and I heard a voice, saying,
17 ›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
Shall mortal man be more just than God? shall a man be more pure than his maker?
18 Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
Behold, he put no trust in his servants; and his angels he charged with folly:
19 Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
How much less in them that dwell in houses of clay, whose foundation is in the dust, which are crushed before the moth?
20 Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
They are destroyed from morning to evening: they perish for ever without any regarding it.
21 Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«
Does not their excellency which is in them go away? they die, even without wisdom.

< Job 4 >