< Job 4 >

1 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
Then Eliphaz the Temanite replied:
2 » Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
“If one ventures a word with you, will you be wearied? Yet who can keep from speaking?
3 Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
Surely you have instructed many, and have strengthened their feeble hands.
4 Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
Your words have steadied those who stumbled; you have braced the knees that were buckling.
5 Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
But now trouble has come upon you, and you are weary. It strikes you, and you are dismayed.
6 Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
Is your reverence not your confidence, and the uprightness of your ways your hope?
7 Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
Consider now, I plead: Who, being innocent, has ever perished? Or where have the upright been destroyed?
8 Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
As I have observed, those who plow iniquity and those who sow trouble reap the same.
9 Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
By the breath of God they perish, and by the blast of His anger they are consumed.
10 Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
The lion may roar, and the fierce lion may growl, yet the teeth of the young lions are broken.
11 Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
The old lion perishes for lack of prey, and the cubs of the lioness are scattered.
12 Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
Now a word came to me secretly; my ears caught a whisper of it.
13 V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
In disquieting visions in the night, when deep sleep falls on men,
14 je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
fear and trembling came over me and made all my bones shudder.
15 Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
Then a spirit glided past my face, and the hair on my body bristled.
16 Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
It stood still, but I could not discern its appearance; a form loomed before my eyes, and I heard a whispering voice:
17 ›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
‘Can a mortal be more righteous than God, or a man more pure than his Maker?
18 Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
If God puts no trust in His servants, and He charges His angels with error,
19 Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
how much more those who dwell in houses of clay, whose foundations are in the dust, who can be crushed like a moth!
20 Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
They are smashed to pieces from dawn to dusk; unnoticed, they perish forever.
21 Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«
Are not their tent cords pulled up, so that they die without wisdom?’

< Job 4 >