< Job 39 >
1 Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?
2 Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?
3 Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.
4 Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.
5 Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?
6 Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?
7 Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.
8 Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.
9 Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?
10 Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?
11 Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?
12 Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?
13 Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?
14 Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu
15 in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.
16 Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,
17 ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.
18 Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.
19 Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?
20 Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.
21 Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.
22 Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj.
23 Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.
24 Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.
25 Med šofarji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.
26 Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?
27 Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?
28 Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.
29 Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.
30 Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.«
