< Job 38 >
1 Potem je Gospod Jobu odgovoril iz vrtinčastega vetra in rekel:
Respondens autem Dominus Iob de turbine, dixit:
2 »Kdo je ta, ki zatemnjuje nasvet z besedami brez spoznanja?
Quis est iste involvens sententias sermonibus imperitis?
3 Opaši sedaj svoja ledja kakor mož, kajti od tebe bom zahteval in ti mi odgovori.
Accinge sicut vir lumbos tuos: interrogabo te, et responde mihi.
4 Kje si bil, ko sem položil temelje zemlji? Razglasi, če imaš razumevanje.
Ubi eras quando ponebam fundamenta terrae? indica mihi si habes intelligentiam.
5 Kdo je položil njene mere, če veš? Ali kdo je na njej razprostrl [merilno] vrvico.
Quis posuit mensuras eius, si nosti? vel quis tetendit super eam lineam?
6 Na čem so njeni temelji pritrjeni? Ali kdo je položil njen vogalni kamen,
Super quo bases illius solidatae sunt? aut quis demisit lapidem angularem eius,
7 ko so jutranje zvezde skupaj prepevale in so vsi Božji sinovi vriskali od radosti.
Cum me laudarent simul astra matutina, et iubilarent omnes filii Dei?
8 Ali kdo je morje zaprl z vrati, ko je to izbruhnilo, kakor če bi to izšlo iz maternice?
Quis conclusit ostiis mare, quando erumpebat quasi de vulva procedens:
9 Ko sem oblak naredil [za] njegovo oblačilo in gosto temo kot plenice zanj
Cum ponerem nubem vestimentum eius, et caligine illud quasi pannis infantiae obvolverem?
10 in sem zanj zdrobil svoj določen kraj ter postavil zapahe in vrata
Circumdedi illud terminis meis, et posui vectem, et ostia:
11 in rekel: ›Do sem boš šel in nič dlje. Tukaj bodo tvoji ponosni valovi ustavljeni.‹
Et dixi: Usque huc venies, et non procedes amplius, et hic confringes tumentes fluctus tuos.
12 Ali si zapovedal jutru, odkar so tvoji dnevi in svitanju storil, da pozna svoje mesto,
Numquid post ortum tuum praecepisti diluculo, et ostendisti aurorae locum suum?
13 da bi lahko zgrabil konce zemlje, da bi bili zlobni lahko streseni iz nje?
Et tenuisti concutiens extrema terrae, et excussisti impios ex ea?
14 Ta je spremenjena kakor ilo pod pečatom, in oni stojijo kakor oblačilo.
Restituetur ut lutum signaculum, et stabit sicut vestimentum:
15 Pred zlobnimi je njihova svetloba zadržana in visok laket bo zlomljen.
Auferetur ab impiis lux sua, et brachium excelsum confringetur.
16 Si vstopil v morske izvire? Ali si hodil v iskanju globin?
Numquid ingressus es profunda maris, et in novissimis abyssi deambulasti?
17 So ti bila odprta velika vrata smrti? Ali si videl vrata smrtne sence?
Numquid apertae sunt tibi portae mortis, et ostia tenebrosa vidisti?
18 Si zaznal širino zemlje? Razglasi, če veš vse to.
Numquid considerasti latitudinem terrae? indica mihi, si nosti, omnia,
19 Kje je pot, kjer prebiva svetloba? In glede teme, kje je njen kraj,
In qua via lux habitet, et tenebrarum quis locus sit:
20 da bi jo odvedel do njene meje in da bi spoznal steze k njeni hiši?
Ut ducas unumquodque ad terminos suos, et intelligas semitas domus eius.
21 Mar veš to, ker si bil takrat rojen? Ali ker je število tvojih dni veliko?
Sciebas tunc quod nasciturus esses? et numerum dierum tuorum noveras?
22 Si vstopil v zakladnice snega? Si mar videl zakladnice toče,
Numquid ingressus es thesauros nivis, aut thesauros grandinis aspexisti,
23 ki sem jih prihranil za čas stiske, za dan bitke in vojne?
Quae praeparavi in tempus hostis, in diem pugnae et belli?
24 Po kateri poti je svetloba razdeljena, ki vzhodnik razkropi po zemlji?
Per quam viam spargitur lux, dividitur aestus super terram?
25 Kdo je razdelil vodni tok za poplavljanje voda ali pot za bliskanje groma,
Quis dedit vehementissimo imbri cursum, et viam sonantis tonitrui,
26 da mu povzroči, da dežuje na zemljo, kjer ni nobenega moža, na divjino, kjer ni nobenega človeka,
Ut plueret super terram absque homine in deserto, ubi nullus mortalium commoratur,
27 da zadovolji zapuščena in opustošena tla in povzroči, da brsti nežnega zelišča vzbrstijo?
Ut impleret inviam et desolatam, et produceret herbas virentes?
28 Ima dež očeta? Ali kdo je zaplodil rosne kaplje?
Quis est pluviae pater? vel quis genuit stillas roris?
29 Iz čigave maternice je prišel led? In slana z neba, kdo jo je zaplodil?
De cuius utero egressa est glacies? et gelu de caelo quis genuit?
30 Vode so skrite kakor s kamnom in obličje globine je zamrznjeno.
In similitudinem lapidis aquae durantur, et superficies abyssi constringitur.
31 Lahko združiš prijetne vplive Gostosevcev ali razvežeš čete Oriona?
Numquid coniungere valebis micantes stellas Pleiadas, aut gyrum Arcturi poteris dissipare?
32 Lahko privedeš ozvezdje v svojem obdobju? Lahko usmerjaš Arkturja z njegovimi sinovi?
Numquid producis Luciferum in tempore suo, et Vesperum super filios terrae consurgere facis?
33 Ali poznaš odredbe neba? Lahko vzpostaviš njihovo gospostvo na zemlji?
Numquid nosti ordinem caeli, et pones rationem eius in terra?
34 Mar lahko dvigneš svoj glas k oblakom, da te lahko pokrije obilje voda?
Numquid elevabis in nebula vocem tuam, et impetus aquarum operiet te?
35 Mar lahko pošlješ bliske, da lahko gredo in ti rečejo: »Tukaj smo?«
Numquid mittes fulgura, et ibunt, et revertentia dicent tibi: Adsumus?
36 Kdo je v notranje dele položil modrost? Ali kdo je dal srcu razumevanje?
Quis posuit in visceribus hominis sapientiam? vel quis dedit gallo intelligentiam?
37 Kdo lahko v modrosti prešteje oblake? Ali kdo lahko zadržuje mehove neba,
Quis enarrabit caelorum rationem, et concentum caeli quis dormire faciet?
38 ko se prah strjuje in se grude trdno sprimejo skupaj?
Quando fundebatur pulvis in terra, et glebae compingebantur?
39 Mar boš lovil plen za leva? Ali tešil apetit mladim levom,
Numquid capies leaenae praedam, et animam catulorum eius implebis,
40 ko ležijo v svojih brlogih in ostajajo v skrivališču, da prežijo v zasedi?
Quando cubant in antris, et in specubus insidiantur?
41 Kdo krokarju pripravlja njegovo hrano? Ko njegovi mladiči kličejo k Bogu, se potikajo zaradi pomanjkanja hrane.
Quis praeparat corvo escam suam, quando pulli eius clamant ad eum, vagientes, eo quod non habeant cibos?