< Job 38 >

1 Potem je Gospod Jobu odgovoril iz vrtinčastega vetra in rekel:
Eka Jehova Nyasaye nodwoko Ayub gi ei yamo maduongʼ. Nowacho kama:
2 »Kdo je ta, ki zatemnjuje nasvet z besedami brez spoznanja?
“Ma to en ngʼa ma umo riekona gi weche mofuwo?
3 Opaši sedaj svoja ledja kakor mož, kajti od tebe bom zahteval in ti mi odgovori.
Koro aa malo ka dichwo; mondo idwoka weche, madwaro penjigi.
4 Kje si bil, ko sem položil temelje zemlji? Razglasi, če imaš razumevanje.
“Ne in kune chiengʼ mane achungo mise mag piny? Nyisa ane, bende ingʼeyo wachni!
5 Kdo je položil njene mere, če veš? Ali kdo je na njej razprostrl [merilno] vrvico.
En ngʼa mane opimo borne gi lachne? Ero iwacho ni ingʼeyo! En ngʼa mane orieyo tol kane ipime?
6 Na čem so njeni temelji pritrjeni? Ali kdo je položil njen vogalni kamen,
Mise mage noyie e angʼo? Koso en ngʼa mane oketo kidi momake motegno?
7 ko so jutranje zvezde skupaj prepevale in so vsi Božji sinovi vriskali od radosti.
Chiengʼ mane sulwe mokinyi wer kanyakla kendo mane malaike duto kok gimor?
8 Ali kdo je morje zaprl z vrati, ko je to izbruhnilo, kakor če bi to izšlo iz maternice?
“En ngʼa mane ochoko nam kanyachiel moloro kuonde monyalo wuokgo kane obubni kowuok e bwo lowo?
9 Ko sem oblak naredil [za] njegovo oblačilo in gosto temo kot plenice zanj
En ngʼa mane otimo kamano kane aume gi boche kaka nangane kendo kane aboye ei mudho mandiwa;
10 in sem zanj zdrobil svoj določen kraj ter postavil zapahe in vrata
kane aketone tongʼ mage kendo achungone dhorangeye ka keto sirni mage kuonde mowinjore?
11 in rekel: ›Do sem boš šel in nič dlje. Tukaj bodo tvoji ponosni valovi ustavljeni.‹
Kane awacho ni, ‘Ka ema onego ichopie ma ok ikalo; ka e kama apaka magi nyalo dhwolore mi gike’?
12 Ali si zapovedal jutru, odkar so tvoji dnevi in svitanju storil, da pozna svoje mesto,
“Bende nitiere chik misegolo mondo piny oyawre, kata nyiso kogwen mondo obedie?
13 da bi lahko zgrabil konce zemlje, da bi bili zlobni lahko streseni iz nje?
Bende isechiko piny mondo oyawre maler mamiyo joricho wuok kuonde ma gipondoe?
14 Ta je spremenjena kakor ilo pod pečatom, in oni stojijo kakor oblačilo.
Ka piny yawore to gik moko duto nenore maler; mana ka kido mogor e nanga.
15 Pred zlobnimi je njihova svetloba zadržana in visok laket bo zlomljen.
Joma timbegi richo itamoe ler, kendo lwetegi ma gitingʼo malo jony ma ok nyal timo gimoro.
16 Si vstopil v morske izvire? Ali si hodil v iskanju globin?
“Bende isewuotho michopo nyaka e sokni manie bwo nam kata wuotho ei kude kuonde mogajore?
17 So ti bila odprta velika vrata smrti? Ali si videl vrata smrtne sence?
Bende osenyisi dhorangaye mag tho? Koso bende iseneno dhorangeye mag tipo mag tho?
18 Si zaznal širino zemlje? Razglasi, če veš vse to.
Bende ingʼeyo chuth ni piny duongʼ maromo nade? Nyisa ane ka ingʼeyo gigi duto?
19 Kje je pot, kjer prebiva svetloba? In glede teme, kje je njen kraj,
“Yo miluwo kidhi dala ler en mane? Mudho to odak kanye?
20 da bi jo odvedel do njene meje in da bi spoznal steze k njeni hiši?
Bende inyalo kawogi mi idwokgi kuondegi? Bende ingʼeyo yo midhigo miechgi?
21 Mar veš to, ker si bil takrat rojen? Ali ker je število tvojih dni veliko?
Nenore ni ingʼeyo, nikech ne gichakore kosenywoli! Isedak amingʼa miwuoro!
22 Si vstopil v zakladnice snega? Si mar videl zakladnice toče,
“Bende isedonjo e dere mokanie pe madongo kata neno dere mag pe matindo,
23 ki sem jih prihranil za čas stiske, za dan bitke in vojne?
ma akano ne kinde mag chandruok, ne odiechienge mag lweny gi kedo?
24 Po kateri poti je svetloba razdeljena, ki vzhodnik razkropi po zemlji?
Bende ingʼeyo yo midhigo kuma mil polo riadore, kata yo ma yembe mag wuok chiengʼ wuokie kikeyo e piny?
25 Kdo je razdelil vodni tok za poplavljanje voda ali pot za bliskanje groma,
En ngʼa mane osiemo ni koth maduongʼ kod mor polo kama onego giluw,
26 da mu povzroči, da dežuje na zemljo, kjer ni nobenega moža, na divjino, kjer ni nobenega človeka,
mondo okel ngʼich kama onge dhano modakie ma en piny motimo ongoro maonge dhano kata achiel,
27 da zadovolji zapuščena in opustošena tla in povzroči, da brsti nežnega zelišča vzbrstijo?
mondo oduog chuny piny motwo kendo omi lum mangʼich twi?
28 Ima dež očeta? Ali kdo je zaplodil rosne kaplje?
Koth bende nigi wuon mare? Wuon thoo mamoko e lum en ngʼa?
29 Iz čigave maternice je prišel led? In slana z neba, kdo jo je zaplodil?
Min pe to en ngʼa? Min koyo maa e polo to en ngʼa,
30 Vode so skrite kakor s kamnom in obličje globine je zamrznjeno.
mamiyo nam doko matek ka kidi, kendo mamiyo nam doko matek ka lwanda?
31 Lahko združiš prijetne vplive Gostosevcev ali razvežeš čete Oriona?
“Bende inyalo choko sulwe mag yugni mitue? Bende inyalo keyo yugni mochokore kanyachiel?
32 Lahko privedeš ozvezdje v svojem obdobju? Lahko usmerjaš Arkturja z njegovimi sinovi?
Bende inyalo miyo sulwe maratego mondo owuogi e kindene mowinjore kata chiko sulwe mar olworo budho yo monego oluw?
33 Ali poznaš odredbe neba? Lahko vzpostaviš njihovo gospostvo na zemlji?
Bende ingʼeyo chike mag polo? Bende inyalo keto chike Nyasaye mondo orit piny?
34 Mar lahko dvigneš svoj glas k oblakom, da te lahko pokrije obilje voda?
“Bende inyalo golo chik ne boche polo mondo okel koth maduongʼ?
35 Mar lahko pošlješ bliske, da lahko gredo in ti rečejo: »Tukaj smo?«
Bende ioro mor polo e yoregi ma giluwo? Bende digiduoki kagiwacho ni, ‘Eri wan ka’?
36 Kdo je v notranje dele položil modrost? Ali kdo je dal srcu razumevanje?
En ngʼa mane oketo rieko e obwongo dhano kata mane oketo winjo e pache?
37 Kdo lahko v modrosti prešteje oblake? Ali kdo lahko zadržuje mehove neba,
En ngʼa mariek manyalo kwano boche polo? Koso en ngʼa manyalo lengʼogi mondo koth ochwe,
38 ko se prah strjuje in se grude trdno sprimejo skupaj?
milok buru bed matek malos gogni?
39 Mar boš lovil plen za leva? Ali tešil apetit mladim levom,
“Bende dinyal dwaro chiemo ni sibuor madhako kendo ipidh sibuoche modenyo,
40 ko ležijo v svojih brlogih in ostajajo v skrivališču, da prežijo v zasedi?
e kinde ma gibuto e gondgi kata ka gibuto e bungu?
41 Kdo krokarju pripravlja njegovo hrano? Ko njegovi mladiči kličejo k Bogu, se potikajo zaradi pomanjkanja hrane.
En ngʼa mamiyo agak chiemo ka nyithinde ywagore ne Nyasaye, kendo bayo koni gi koni ka dwaro chiemo?

< Job 38 >