< Job 37 >

1 Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.
A esto también se espanta mi corazón y salta de su lugar.
2 Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.
Oíd oyendo su terrible voz, y la palabra que sale de su boca.
3 Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.
Debajo de todos los cielos lo enderezará, y su luz le extenderá hasta los fines de la tierra.
4 Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.
Tras de él bramará el sonido, tronará con su valiente voz, y aunque sea oída su voz, no los detiene.
5 Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.
Tronará Dios maravillosamente con su voz: él hace grandes cosas, y nosotros no lo entendemos.
6 Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji, ‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.
Porque a la nieve dice: Sé en la tierra; y lluvia tras lluvia, y lluvia tras lluvia en su fortaleza.
7 Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.
Él pone un sello en la mano de todos los hombres, para que todos los hombres conozcan su obra.
8 Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.
La bestia se entrará en su escondrijo, y habitará en sus moradas.
9 Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.
Del mediodía viene el torbellino, y de los vientos del norte el frío.
10 Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.
Por el soplo de Dios se da el hielo, y las anchas aguas son constreñidas.
11 Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.
Además de esto, con la claridad fatiga las nubes, y las esparce con su luz.
12 Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.
Y ellas se revuelven al derredor por sus ingenios, para hacer sobre la haz del mundo en la tierra lo que él les mandó:
13 Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.
Unas veces por azote; otras, por causa de su tierra; otras, por misericordia las hará parecer.
14 Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.
Escucha esto Job, repósate, y considera las maravillas de Dios.
15 Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?
¿Supiste tú cuando Dios las ponía en concierto, y hacía levantar la luz de su nube?
16 Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?
¿Has tú conocido las diferencias de las nubes, las maravillas del perfecto de sabidurías?
17 Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?
¿Y eran calientes tus vestidos cuando él daba el reposo a la tierra del mediodía?
18 Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?
¿Extendiste tú con él los cielos firmes, como un espejo firme?
19 Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.
Muéstranos, que le hemos de decir, porque no ordenemos en tinieblas.
20 Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.
¿Ha de serle contado cuando yo hablare? ¿Ha de serle dicho cuando alguno será damnificado?
21 Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.
También alguna vez no se ve la luz clara en los cielos; y pasa un viento y límpialos.
22 Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.
De la parte del norte vendrá la serenidad, por el Dios terrible de alabanza.
23 Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.
Él es Todopoderoso, al cual no alcanzamos: grande en poder, y en juicio, y en multitud de justicia; no aflige.
24 Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«
Por tanto los hombres le temerán, todos los sabios de corazón no le comprenderán.

< Job 37 >